začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb postopka - nadomestilo plače - COVID-19 - dodelitev subvencije - plačilo davkov in prispevkov - neobrazložen sklep
V tem upravnem sporu se presoja s tožbo izpodbijani sklep, s katerim je toženec sprejel odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena, kar pomeni, da obrazložitev sklepa nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke (ne glede na to, kako je akt poimenovan), mora vsebovati.
Sodišče meni, da vloga tožnice ni razumljiva, saj jo je mogoče razumeti na dva načina - glede na njen naslov kot vlogo za oprostitev plačila globe (kot je to štela tožena stranka), glede na njeno vsebino pa kot zahtevo za sodno varstvo v prekrškovnem postopku. Tožena stranka bi zato morala, preden je sprejela odločitev, razjasniti namen tožničine vloge in jo s tem namenom pozvati, naj jo popravi tako, da bo razumljiva in jo bo mogoče obravnavati, če pa tega tožnica ne bi storila, njeno vlogo zavreči.
ZUS-1 člen 37, 37/2. ZVO-1 člen 149. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (2009) člen 18, 19, 30.
priključitev na komunalno opremo - soglasje za priključitev - ničnost odločbe
Iz opisane ureditve Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode jasno izhaja, da je za izdajo soglasja (ki že glede na svoj pomen (tj. soglasje kot pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve nečesa - SSKJ) nedvomno izključuje izdajo akta po uradni dolžnosti) potrebna vloga lastnika objekta oziroma njegovo aktivno sodelovanje. Iz že citiranih določb odloka tudi izhaja, da izvajalec odloča o priključitvi z izdajo soglasja za priključitev, ki ga lahko zavrne v primerih (med drugim), če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije (prvi odstavek 22. člena).
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. ZSICT člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravni standard - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Glede na to, da tožena stranka ni napolnila pravnega standarda, saj ni povedala, kaj točno zajema pojem „neredno delo“, ni pravilno uporabila materialnega prava. Sodišče je zato po opravljeni glavni obravnavi in zaslišanju tožnice to pomanjkljivost odpravilo.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 10, 10/1. ZMZ-1 člen 21, 23, 23/1, 23/1-10, 26, 27, 27/9, 30, 30/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 9. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5, 5/3.
mednarodna zaščita - status begunca - spor polne jurisdikcije - dejanje preganjanja - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - verodostojnost prosilca - preganjanje zaradi veroizpovedi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - informacije o izvorni državi - zatečeni begunec (sur place) - dokazna ocena - dokazni standard
Tožena stranka je dala preveliko oziroma izključno težo vprašanju obstoja preteklega preganjanja v Iranu. Po tem, ko je na podlagi ocene verodostojnosti ugotovila, da ne more verjeti tožniku, da so se dogodki v Iranu odvijali tako, kot jih je opisal, tudi ni dala nobene teže drugim navedbam in predloženim dokazom tožnika o njegovem odnosu do krščanske vere pred in po krstu v Sloveniji. V zadevi, kot je obravnavana, je bistvena nevarnost, ki tožniku grozi v primeru vrnitve v Iran in s tem povezano vprašanje, kako bi na tožnika gledala iranska oblast (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1), spričo njegovega krsta in vključenosti v protestantsko versko skupnost, če bi tožnik postal za oblast sumljiv in prepoznaven.
Kadar gre za zatrjevano spremembo vere „sur place“, je potrebno napraviti natančno in poglobljeno presojo spreobrnitve veroizpovedi, resnosti verovanj in načina njihove manifestacije v Iranu v primeru vrnitve, tudi po uradni dolžnosti. Upravno sodišče je v sodni praksi že zavzelo stališče, da kadar gre za prosilca za mednarodno zaščito, pri katerem je do spremembe vere prišlo šele po prihodu begunca iz Irana v državo, ki odloča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito („sur place“), potem je za presojo utemeljenosti strahu oziroma z vidika verodostojnosti potrebna rigorozna in natančna ocena o pristnosti spremembe vere. Verske aktivnosti, ki so same sebi namen, ne vzpostavljajo utemeljenega strahu pred preganjanjem v izvorni državi, če je takšno oportunistično ravnanje očitno vsakomur, vključno z organi v državi izvora.
Dokazni standard v zadevah mednarodne zaščite je po dobrih praksah držav članic EU in priporočilih UNHCR precej nižji od 50% in da je nižji od dokaznega standarda t.i. ravnotežja med dvema različnima možnostima. Gre za standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo.
Tožnik je izkazal, da je vero prav gotovo spremenil po prihodu v Slovenijo, in je novo protestantsko vero nedvomno prakticiral vsaj od marca leta 2016 naprej v zasebnem in javnem življenju in od tožnika ni mogoče zahtevati, da bi se nevarnosti lahko izognil z odpovedjo verskim dejanjem, na primer, da bi jo skrival v javnosti. Zanj bi takšna prepoved izkazovanja vere predstavljala hudo kršitev pravice do svobode veroizpovedi. V zvezi z dejanji preganjanja, na katera se je tožnik skliceval, ob upoštevanju informacij o stanju v izvorni državi, ki jih je v zadnjem delu izpodbijane odločbe povzela tožena stranka, pa je tožnik tudi izkazal utemeljen strah pred preganjanjem.
dohodnina - akontacija dohodnine - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Če pravna oseba, ki je bila stranka upravnega postopka, preneha obstajati, ne more imeti več položaja stranke in s tem tožnika v upravnem sporu.
Za priznanje aktivne legitimacije v upravnem sporu ne zadošča zgolj pravni interes osebe, za drugačno odločitev od odločitve upravnega organa, ki jo želi izpodbijati, temveč mora položaj stranke oziroma stranskega udeleženca najprej doseči in uveljavljati v upravnem postopku.
pooblaščenec stranke - zastopanje stranke v upravnem postopku - pravna oseba - vročitev odločbe pooblaščencu
Stranko lahko v upravnem postopku poleg odvetniške družbe zastopajo tudi druge pravne osebe, med katere sodijo tudi gospodarske družbe, a le pod pogojem, da so registrirane za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih v upravnem postopku uveljavlja stranka. Kdaj se šteje, da je registrirana dejavnost pravne osebe v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi stranke v konkretni upravni zadevi, izhaja iz pravnih predpisov, ki urejajo določeno upravnopravno področje in ki dajejo pravni osebi v postopku upravičenje za izvedbo posameznih opravil. Kadar stranka v postopku nima pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, se namreč upravne odločbe vselej vročajo stranki osebno
ZMZ-1 člen 6, 33. URS člen 62. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - pravica do tolmača - postopek revizije - upravna odločba - bistvena kršitev določb postopka
Pristojni organ mora v okviru postopkov po ZMZ-1 o vsaki zahtevi za zagotovitev tolmačenja, kjer gre po vsebini za odločanje o pravici prosilca do tolmačenja, odločiti z upravno odločbo.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo. Zakon namreč izrecno ne uvaja odgovornosti oziroma obveznosti Republike Slovenije za tiste devizne vloge imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ni pravno relevantno, ali je bil prenos sredstev z devizne vloge na JPR posledica varčevalčevega ravnanja. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi
Neizplačana stara devizna vloga iz prvega odstavka 6. čena ZNISESČP ni stara devizna vloga ali njen del, ki je bila na podlagi predpisov držav delovanja podružnice iz prejšnjega odstavka prenesena na drugo pravno osebo ali na posebne računa za namene posebne uporabe. Te vloge so med drugim stare devizne vloge, ki so jih varčevalci Glavne podružnice Sarajevo v skladu s predpisi Bosne in Hercegovine prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.
Določba drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, ki prihranke, prenesene na privatizacijske račune, ki jih upravljajo pristojni organi FBiH, izključuje iz poplačilne sheme, je po presoji sodišča skladna z obsegom odgovornosti Republike Slovenije za ugotovljene kršitve, ki jo je v sodbi v Zadevi Ališić in ostali določilo ESČP.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - nedoločen pravni pojem - prodaja
Prodaja državnega premoženja nedvomno že po naravi stvari predstavlja razpolaganje (ius disponendi), ali pa pomeni tudi (u)porabo (ius utendi) javnih sredstev v smislu ZDIJZ, pa samo iz jezikovne metode razlage ne izhaja, pri čemer gre pri prodaji lahko tudi zgolj za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja. Pojem „poraba“ javnih sredstev v ZDIJZ ni „terminus technicus“, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ.
Prodaja sredstev predstavlja porabo javnih sredstev, tudi če je prišlo do dotekanja sredstev v organ in je bila po drugi strani hkrati izvedena tudi prodaja.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - trditveno in dokazno breme
Tožnik je v postopku za uvedbo ponovnega postopka podal določena dodatna in v tem smislu nova dejstva, ki pa so sicer obstajala že v času prvotnega postopka. Tožnik navedenih dejstev v prvotnem postopku ni navedel, čeprav je bil s strani tožene stranke pozvan, ali ima še kaj dodati oziroma ali ima še kak razlog za zapustitev Tunizije. Razen tega tudi ni navedel, zakaj teh dejstev brez lastne krivde v prvotnem postopku ne bi mogel navesti.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - objektivni rok za vložitev predloga
Tožnika sta zamudila objektivni rok treh mesecev, ki se šteje od objektivne okoliščine - dneva zamude in ni odvisen od vednosti ali nevednosti predlagatelja. Glede na to, da sta tožnika prišla v zamudo s pretekom roka za vložitev pritožbe, to je s 14. 10. 2017, bi predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko vložila v treh mesecih od tega dne, vendar je nesporno, da sta pritožbo s smiselnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila (šele) 22. 11. 2018. To pomeni, da sta zamudila rok za predlog v vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi zamude tega roka pa vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče predlagati (tretji odsatvek 105. člena ZUP).
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja
Ko gre za državno univerzo, so določene zahtevane informacije v zvezi s sklenjenimi pogodbami med javnim zavodom in zaposlenimi javnimi uslužbenci lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, če gre za informacije, ki kažejo na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.
Tožnica s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili, ni uspela izkazati, da je drugo (tržno) dejavnost izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in tudi ne, da je bilo s prihodki iz te (druge) dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti, upoštevajoč pri tem tudi medsebojno povezanost sredstev. Zato je tožena stranka pravilno štela, da je zahtevane podatke treba opredeliti kot informacije, ki sodijo v delovno področje tožnice v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in so zato informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru gre tako za porabo javnih sredstev kot tudi za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so profesorji fakultete javni uslužbenci.
brezplačna pravna pomoč - tujci - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge
Tožnik je v dopolnitvi prošnje toženi stranki pojasnil dejstva, ki jih zahteva določilo 4. odstavka 32. člena ZBPP in ker je tožnik toženi stranki tudi pojasnil, da ob pristojnih organov na Kosovu ne more pridobiti potrdila o nelastništvu nepremičnin, ker takega potrdila organi ne izdajajo, če oseba nima premoženja, tožena stranka ni imela zakonite podlage, da bi že po prejemu odgovora tožnika prošnjo zavrgla, ne da bi naredila kakršno koli poizvedbo o morebitnem dvostranskem sporazumu med državama glede tovrstnih manjkajočih podatkov. Tožena stranka ne more od tožnika zahtevati predložitev dokaza, ki je nemogoč oziroma ga je nemogoče pridobiti.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno JPR. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev deviznih vlog na JPR za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, zato je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnice oz. njenega pravnega prednika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom t.j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnejni pogoji po ZNISESČP.
izločitev uradne osebe - zahteva za izločitev uradne osebe - sklep o neizločitvi uradne osebe - akt o ustanovitvi tožene stranke ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt
Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, saj se nanaša na izvedbo (inšpekcijskega) postopka. S tem sklepom ni bilo odločeno o glavni stvari, tj. o samem predmetu inšpekcijskega postopka, zato ne gre za dokončen upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Zato izpodbijani sklep ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, kar je že večkrat presodilo tako Upravno kot tudi Vrhovno sodišče RS.
ZUreP-2 člen 155, 155/1, 216, 216/1, 216/3, 216/5, 216/5-1, 220, 220/1. ZUP člen 214, 214/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Toženka v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, iz katerih bi izhajalo, da se lahko tožnikov objekt zgolj z izgradnjo individualnega priključka priključi na javno komunalno omrežje in da torej od obstoječega jaška do tožnikovega objekta za priključitev tožnikovega objekta ni potrebno zgraditi nobenega dodatnega komunalnega voda. Pojasnila je, da se interna kanalizacija priključi na javno tam, kjer je to tehnično mogoče, kar sicer na splošni ravni drži, vendar pa iz take obrazložitve ne izhaja, zakaj naj bi se konkretni, tj. tožnikov objekt, priključil na komunalno infrastrukturo tam, kjer trdi toženka oziroma zakaj za priključitev ni potrebna dodatna javna komunalna infrastruktura, za katero tožnik trdi, da jo je treba zgraditi.