Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2.. URS člen 23, 23/1.
bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - pravica do nepristranskega sodnika
Prvo vprašanje na katerega je moralo odgovoriti Vrhovno sodišče je, ali je bil predlog za izločitev predsednika razpravljajočega senata pravočasen. Glede na to, da je sodišče tik pred koncem glavne obravnave prebralo oba sklepa, pri katerih je kot predsednik ali član senata sodeloval predsednik razpravljajočega senata, obramba pa je sklepa dobila na vpogled šele po zaključku naroka, je Vrhovno sodišče presodilo, da je predlog za izločitev sodnika, ki ga je obramba uveljavljala še istega dne priporočeno na pošti, predvsem pa v pritožbi, pravočasen.
Drugo vprašanje na katerega je moralo odgovoriti Vrhovno sodišče je, ali je razlog za izločitev predsednika senata utemeljen, oziroma ali je bila obsojencu zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja.
V konkretni kazenski zadevi je torej sodnik sodeloval pri izdaji odločb, s katerimi se nedvomno posega v pravice oziroma v pravni položaj preiskovanca. Sodnik se je opredelil do konkretnih vprašanj v istem postopku in sicer najprej v fazi predkazenskega postopka, za tem pa še v fazi sojenja pred sodiščem prve stopnje. Gre za situacijo, ki vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost oziroma je podana kršitev 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zavrnitev predloga
Sodišče obravnava predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je predmet odločanja zgolj izvršitev obveznosti, določenih v izvršilnem naslovu. Čeprav je predmetni izvršilni postopek objektivno gledano nastal kot posledica napake, ki jo je v izvršilnem postopku In 25/2011 zagrešilo pristojno sodišče, v njem ta napaka ne bo predmet presoje, posledično pa videz nepristranskosti zaradi odločanja pristojnega sodišča o izvršilnem predlogu ne more biti prizadet.
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/2, 25, 25/1. OZ člen 850.
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - kršitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - lastnosti predmeta pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - protipravnost - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila - manjša površina nepremičnine
Revident utemeljeno graja, da presoja, ali sta toženki pogodbo o posredovanju nepravilno izpolnili ter ali mu je iz njunega ravnanja nastala škoda, ni odvisna od veljavnosti prodajne pogodbe. Presoja o morebitni kršitvi pogodbe o nepremičninskem posredovanju bo odvisna od ugotovitev, ali sta toženki upoštevali naročiteljeve interese in pričakovanja ter mu posredovali vse potrebne informacije.
Tožnik je plačilo provizije sicer opredelil kot škodo, vendar bi morali nižji sodišči njegove navedbe preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag. Iz njegovih navedb izhaja, da gre pravzaprav za vprašanje upravičenosti plačila toženk za opravljeno storitev, saj je trdil, da je plačal provizijo in stroške posredovanja nepremičninske agencije, ki je očitno posredovala v njegovo škodo. To v konkretnem primeru pomeni, da za zavrnitev tožbenega zahtevka ne zadošča sklep, da ena izmed predpostavk (vzročna zveza) odškodninske odgovornosti ni podana. Trditve o nepravilni izpolnitvi pogodbe o nepremičninskem posredovanju so namreč, izhajajoč iz spodnje premise, vsebovane v 850. členu OZ, narekovale tudi presojo, ali je druga toženka, ker je delovala v nasprotju s pogodbo, izgubila pravico do plačila. Utemeljenost zahtevka na tej podlagi pa ni odvisna od obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti in je podana tudi v primeru, če naročitelju škoda sploh ne nastane.
pravočasnost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - volitve v državni svet - nadomestne volitve - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Po določbi 10. člena ZDSve se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe, sodišče pa mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Predlagateljica postopka za delitev stvari v solastnini je bila zapisnikarica pristojnega sodišča, sedaj pa delo opravlja na Okrajnem sodišču v C., kar bi utegnilo pri nasprotnih strankah in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00020088
ZKP člen 372, 372/1, 427.. KZ-1 člen 323, 323/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - vzročna zveza - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišči prve in druge stopnje se nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, kdo (obsojenka ali oškodovanec) je v obravnavanem primeru povzročil nevarno prometno situacijo oziroma, kdo je sprožil kazenskopravno relevantni vzročni tok, ki je rezultiral v prepovedani posledici.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški - bodoča škoda - vzročna zveza - pravica do zasebne lastnine
Postopek razlastitve ali razlastitev sama, na delovanje lokala nista vplivala. Četudi družba A. d. n. o. tožeči stranki ni plačevala najemnin in ji od odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2010 (ko so bila dela že zdavnaj končana) ni izplačevala osebnih dohodkov, regresa in plačanega dopusta pa ji ni zagotovila vse od leta 1998, torej to ni posledica razlastitve (ali razlastitvenega postopka).
Funkcija odškodnine za razlastitev je omogočiti prizadetemu, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Nikakor pa njen namen ni v pokrivanju vse sedanje in bodoče škode, ki jo prizadeti utrpi in ki s samim posegom niti ni povezana.
Dohodki osebe niso edini element, ki je pomemben za presojo, ali je zaradi njihove izgube ogroženo preživljanje te osebe. Ta presoja lahko temelji le na celovitem prikazu njenega premoženjskega stanja, h kateremu ne prispevajo le dohodki, ampak tudi druge oblike premoženja.
Glede na vsebino izpodbijane odločbe o prenehanju pritožnikove licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja in vrnitvi izkaznice nepremičninskega posrednika se težko popravljiva škoda kaže kot nezmožnost, da bi pritožnik še naprej opravljal omenjeni poklic. Da bi bila omenjena posledica ali nanjo vezano prenehanje pritožnikove zaposlitve v njegovi družbi T., d. o. o., ob uspehu v upravnem sporu težko popravljiva, pritožnik ni navajal ne v predlogu za izdajo začasne odredbe ne v pritožbi. To pomeni, da začasne odredbe ni predlagal zaradi odklonitve težko popravljive škode, ki bi neposredno izvirala iz sporne odločitve, ampak zaradi posrednih posledic, ki so bodoče in potencialne, poleg vsega pa tudi neizkazane.
OZ člen 41, 41/1, 86, 86/2. ZPP člen 8, 212, 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - večkratno razpolaganje z nepremičnino - ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - razpolagalna sposobnost - napake volje - prevara - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - dokazna ocena - revizija kot prepis pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - izvenpravdno izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - dejstva
Razsodnost je podstat poslovne sposobnosti. Volja nerazsodne osebe je nična, tako da do sklenitve posla sploh ne pride; v resnici imamo opravka z dejanskim stanom "neposla". Napaka je tako resna in nepopravljiva, da je treba dejanjem nesposobnega subjekta zaradi varstva javnega interesa odreči vsakršen učinek. Pravni posli, ki jih sklene oseba, ki nima več (dejanske) sposobnosti razsojanja, so enako kot pravni posli, ki jih sklene poslovno nesposobna oseba, nični; predpostavka za njihovo veljavnost namreč ni izpolnjena (prvi odstavek 41. člena OZ).
ZPP člen 367, 367/1, 375. URS člen 33, 67. ZD člen 10, 10/4, 12, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5.
dedovanje - pravica do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - nujni dedič - zakoniti dedič - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darilo dediču - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - smrt obdarjenca pred darovalcem - dediči in concreto - dediči in abstracto - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - socialna funkcija lastnine - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - varnost pravnega prometa - vstopna pravica - odgovor na revizijo - odgovor na odgovor
Razlaga besedila 28. člena ZD, za katero se zavzema tožnica, torej da bi bila dedinja ali obdarjenka (toženka) prvotnega obdarjenca, ki je umrl pred zapustnico, zavezanka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, nasprotuje ustavni pravici do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) ter tudi 1. členu prvega protokola k EKČP.
Ustanova nujnega deleža sama po sebi posega v svobodo testiranja (ki je neločljiv del zapustnikove lastninske pravice). Poseg naj bi bil dopusten zaradi načela dedovanja v družini, kot izpeljavi načela socialne vezanosti lastnine (67. člen Ustave).
Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanega nujnega deleža je ta poseg še hujši. Posega namreč tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta tudi določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za kakršno se zavzema revidentka, pa je razširjujoča razlaga, ki bi napravila še korak dlje pri poseganju v zasebno lastnino zaradi varstva interesov nujnih dedičev. Posegla bi še v lastninsko pravico nadaljnjega pridobitelja (tretje osebe) in to celo mimo časovne omejitve iz petega odstavka 28. člena ZD, s tem pa tudi (vsaj v delu, kjer je šlo za pravnoposlovni prenos) v varnost pravnega prometa.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - sklep o stroških kazenskega postopka - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov - strokovni pomočnik
V obravnavani zadevi bi obdolženec z dokaznim predlogom za postavitev sodnega izvedenca dosegel, da bi sodišče odredilo izvedenstvo grafološke stroke. Zadostovalo bi že, da bi prerekal, da gre na listinah za njegove podpise (parafe) in bi se sodišče, ki na tem področju nima strokovnega znanja, saj odgovor na tako vprašanje presega standard splošne razgledanosti, moralo obrniti na izvedenca. Tega položaja ni mogoče enačiti s tistim, ko izvedenec, ki ga je odredilo sodišče, izdela za obdolženca obremenilno mnenje, ki pa ga obdolženec s pomočjo strokovnjaka, nato ovrže ali omaje, tako, da mora sodišče, če tudi s ponovnim zaslišanjem izvedenca nasprotij ali pomanjkljivosti ne odpravi, odrediti novo izvedenstvo.
začasna odredba - dovolitev izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe - divja žival - težko popravljiva škoda ni izkazana
Pritožnik z navedbami o težko popravljivi škodi v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki se nanašajo na izvršilni naslov (predhodno odločitev inšpekcijskega organa), v upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe odrejenega inšpekcijskega ukrepa, ne more uspeti. Teh navedb v tem pritožbenem postopku ni (več) mogoče obravnavati.
delegacija pristojnosti - sorodstveno razmerje - sodnica - zakoniti zastopnik stranke
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožene stranke mož sodnice sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno sodišče, bi lahko vzbudilo dvom o objektivni nepristranskosti sodišča in s tem v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka v zvezi z odločitvijo sodišča o pobotnem ugovoru toženca iz naslova neupravičene obogatitve.
direktor - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena določila
Neutemeljeno je stališče toženke, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z odpoklicem s funkcije izvršnega direktorja in pisnim obvestilom o tem ter da zato sodišče ne bi smelo presojati očitkov v izredni odpovedi, ker je bila ta dala zgolj iz previdnosti. Toženka tožniku delovnega razmerja ni zaključila z odpoklicem 30. 9. 2013, niti ga o tem, da naj bi mu pogodba o zaposlitvi prenehala z odpoklicem, ni pisno obvestila. Z obvestilom z dne 30. 9. 2013 je tožnika obvestila zgolj o tem, da zoper njega uvaja postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ga je kljub odpoklicu še naprej štela za delavca v delovnem razmerju.
Določila tožnikove pogodbe o zaposlitvi (čeprav so nekoliko nejasna) omogočajo različne načine prenehanja delovnega razmerja, tako z odpoklicem samim, kot tudi po postopku izredne odpovedi, za katerega se je toženka sama odločila in ga izvedla.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - krajši delovni čas - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Kadar sodišče ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bil zaposlen za polni delovni čas, pa se je po prenehanju delovnega razmerja za polni delovni čas zaposlil pri drugem delodajalcu, v skladu z ustaljeno sodno prakso lahko prizna delovno razmerje le za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Za vmesno obdobje mu gre lahko kvečjemu odškodnina v višini razlike med plačo, ki bi jo prejel od delodajalca, pri katerem mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje in plačo, ki jo je prejel pri drugem delodajalcu, seveda, če do takšne razlike prihaja. Na ustrezen način je to pravilo treba uporabiti tudi, ko gre za nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo sklenjeno za čas, krajši od polnega delovnega časa.
ZDR-1 člen 143, 143/1, 143/2, 148, 148/6, 148/7. KPJS člen 45.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delo preko polnega delovnega časa - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - nadure - policija - kompenzacija
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. S tem je zakon določil referenčno obdobje, v katerem mora delodajalec opraviti izravnavo ur tako, da bo ob zaključku povprečna delovna obveznost znašala toliko ur, kot jih kot poln delovni čas določata zakon ali kolektivna pogodba. Za izravnavo ur s prenašanjem v naslednja referenčna obdobja v citiranih določbah ni podlage. Kljub temu je nasprotna udeleženka odredila koriščenje presežka ur v naslednjem referenčnem obdobju, saj do popolne izravnave znotraj referenčnih obdobij ni prišlo, zato je sodišče tako odrejene ure pravilno štelo za kompenzacijo.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da je delovni čas v okviru šestmesečnega referenčnega obdobja v določenem časovnem obdobju lahko trajal več kot znaša redna (dnevna ali tedenska) delovna obveznost in v preostalem časovnem obdobju manj; moral pa se je v referenčnem šestmesečnem obdobju izravnati. Če so po koncu referenčnega obdobja ostale ure neizravnane, predstavljajo te ure delo preko polnega delovnega časa (nadure).
Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le iz razloga, da bi časovno omejilo obdobje, za katerega priznava reparacijo, in sicer do vrnitve tožnice nazaj na delo, ter da bi besedo "plača" nadomestilo z izrazom "nadomestilo plače." Pri tem pa je zneske in datume, kot jih je v izreku sodbe zapisalo sodišče prve stopnje napačno povzelo, čeprav iz obrazložitve jasno izhaja, da jih ni imelo namena spreminjati.