• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sklep I Cp 35/2006
    29.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01210
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebni izvršilni stroški
    Neprerekan izvršiteljev obračun je izvršilni naslov le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, ne pa tudi v razmerju upnika do dolžnice, ki mu je dolžna povrniti samo potrebne izvršilne stroške. Navedeno pomeni, da bi prvostopno sodišče dolžnici moralo natančno pojasniti, katere nadaljnje izvršilne stroške je dolžna trpeti, pri čemer bi moralo presoditi pravilnost njihove priglasitve in njihovo potrebnost, saj ji je le na tak način omogočena učinkovita pravica do pritožbe zoper stroškovno odločitev.

     
  • 22.
    VSL sklep IV Cpg 27/2006
    29.3.2006
    sodni register
    VSL07225
    ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 39, 39/1, 39, 39/1, 17, 17/1, 17/2.
    pravni interes - udeleženec
    Da bi udeleženec izkazal svoj pravni interes, bi po oceni

    pritožbenega sodišča moral konkretno zatrjevati svoj pravni položaj,

    ki bi utegnil biti z vpisano spremembo podatkov v sodni register

    prizadet, česar pa pritožnik v pritožbi ni izkazal. Zato je

    pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

     
  • 23.
    VSL sklep III Cp 1134/2006
    29.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50104
    ZOR člen 312, 312. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    pobot terjatev - vzajemnost
    Terjatev lahko preneha tudi s pobotom, vendar v izvršbi ni mogoč

    procesni pobot. Takšen pobot je namreč mogoče uveljavljati najkasneje

    v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje. V izvršilnem postopku

    je zato možno le materialnopravno pobotanje, terjatve pa morajo biti

    ugotovljene z izvršilnim naslovom oziroma njihov obstoj ne sme biti

    sporen. Za uspešen pobot morajo biti izpolnjeni trije kumulativni

    pogoji: vzajemnost terjatev, zapadlost in istovrstnost. Prvi odstavek

    312. člena OZ pa določa, da pobot ne nastane takoj, ko se

    stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi

    izjaviti. To izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru

    zoper sklep o izvršbi

     
  • 24.
    VSL sodba in sklep II Cp 4740/2005
    29.3.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51721
    ZOR člen 18, 18. ZZK člen 5, 5.
    dobrovernost - zemljiška knjiga
    Na temeljno načelo zemljiškoknjižnega prava, vsebovano v Zakonu o

    zemljiški knjigi, to je na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, skupaj

    s publicitetnim načelom, se lahko sklicuje le pošteni pridobitelj, ki

    je bil v dobri veri (primerjaj 5. člen ZZK), torej ne tisti, ki je

    vedel, ali pa bi moral vedeti, da zemljiškoknjižno stanje ne odraža

    resničnih pravnih razmerij (primerjaj 18. člen ZOR). Sodna praksa se

    je že izrekla o tem, da je pridobitelj pravice, ki se je zanesel na

    zemljiško knjigo, v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti

    ni vedel za obstoj izvenjknjižne pravice.

     
  • 25.
    VSL sodba IV Cp 1398/2006
    29.3.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50806
    ZZZDR člen 19, 32, 35, 36, 36/4, 41, 19, 32, 35, 36, 36/4, 41.
    tožba za razvezo zakonske zveze - aktivna legitimacija
    Osebe, ki imajo neposredni pravni interes na tem, da se zakonska

    zveza razveljavi, lahko vložijo tožbo na razveljavitev tudi po

    prenehanju zakonske zveze, torej tudi po smrti enega zakonca. Določba

    41. člena ZZZDR, da pravica do tožbe ne preide na dediče, pomeni le

    to, da ta pravica ne preide na dediče umrlih upravičencev do tožbe,

    ne pa da upravičenci, če so dediči uumrlega zakonca, po njegovi smrti

    ne bi mogli več vložiti tožbe.

     
  • 26.
    VSL sodba in sklep II Cp 5038/2005
    29.3.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50291
    ZOR člen 178, 178/4, 414, 178, 178/4, 414.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila
    Pri nesreči premikajočih se motornih vozil ima nekrivi imetnik motornega vozila nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih 4. odst. 178. člena ZOR obravnava kot druge, torej kot osebe, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Za škodo, ki jo pretrpijo drugi, pa odgovarjajo imetniki motornih vozil solidarno.

     
  • 27.
    VSL sodba II Cp 4130/2003
    29.3.2006
    stanovanjsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50103
    ZOR člen 124, 126, 124, 126. SZ člen 124, 124.
    prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - neizpolnitev pogodbe - stanovanje - sklenitev najemne pogodbe
    Iz določbe 124. člena SZ tudi izhaja, da lahko kupec zahteva

    sklenitev najemne pogodbe le, kadar tudi sam zahteva razvezo

    kupoprodajne pogodbe. Tudi ob širši razlagi te določbe, da lahko

    kupec pravice iz 124. člena uveljavlja tudi v primeru, ko razvezo

    pogodbe zahteva prodajalec, pa zagotovo sodišče ne more zavezati

    prodajalca k sklenitvi ustrezne najemne pogodbe brez postavljenega

    tožbenega zahtevka s strani kupca. Toženec bi lahko dosegel sklenitev

    najemne pogodbe le z vložitvijo nasprotne tožbe, s katero bi zahteval

    sklenitev najemne pogodbe z vsebino, navedeno v tožbenem zahtevku.

    Takšnega zahtevka pa toženec ni nikoli postavil, zato so njegove

    pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

     
  • 28.
    VSK sklep II Cp 373/2006
    28.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01950
    ZIZ člen 64, 64/1, 64/5, 65, 65/2, 65/3, 64, 64/1, 64/5, 65, 65/2, 65/3.
    ugovor tretjega - obrazložitev ugovora - neutemeljen ugovor
    5. odst. 64. čl. ZIZ določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. V takem primeru seveda ni podana predpostavka, da bi lahko vložnik ugovora kljub zavrnitvi ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo. Upnik ima pravico do pritožbe kljub zavrnitvi ugovora, saj je ta zavrnjen zgolj zaradi njegovega nasprotovanja in ima tretji možnost, da vloži pravdo za nedopustnost izvršbe, česar v primeru, če bi bil ugovor zavrnjen zaradi neutemeljenosti, ne bi imel.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cp 1237/2004
    28.3.2006
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01949
    ZLNDL člen 2, 2. ZZK-1 člen 148, 148/1-1, 148, 148/1-1.
    pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice
    Parcela 921/4, ki je v času sklenitve pogodbe z dne 20.03.1985 že obstajala, v to pogodbo ni bila vključena, na njeni podlagi predlagateljica ni pridobila pravice uporabe in zato na podlagi določb ZLNDL tudi ne lastninske pravice. Pogojev za vpis tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cp 90/2005
    28.3.2006
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02180
    ZTLR člen 30, 30. ZNP člen 135, 136, 135, 136. ZPP člen 4, 5, 196, 339, 339/2-14, 4, 5, 196, 339, 339/2-14. SPZ člen 268, 268.
    določitev meje - sporni mejni svet - močnejša pravica - priposestvovanje - nujno enotno sosporništvo - načelo kontradiktornosti in obligatornosti glavne obravnave
    Ker je sodišče določilo mejo izven ugotovljenega spornega mejnega prostora, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo in v nasprotju z razlogi sklepa.

    Za ugotovljeno priposestvovanje je vsekakor bistveno ugotoviti, kdaj je priposestvovanje začelo teči in kdaj je nastal spor med udeleženci postopka zaradi meje, saj vsaj v času spora priposestvovalna doba ni tekla.

    Pritožbeno sodišče uradoma kršitve ugotavlja le glede pritožnikov, ne pa tudi glede tistih strank, ki se sploh niso pritožile. Seveda pa se učinek vložene pritožbe, ki sta jo vložila ostala udeleženca, razteza tudi nanj v tem smislu, da odločitev pritožbenega sodišča velja tudi zanj. Nujno enotno sosporništvo namreč pomeni le, da aktivno in koristno dejanje enega sospornika učinkuje za vse sospornike in da morajo na aktivni ali pasivni strani nastopati vsi sosporniki skupaj, saj sicer v postopku ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana oseba, ter da so sosporniki glede na sporni element v pravni skupnosti in je mogoče le za vse sospornike izdati enako sodbo oziroma sklep.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cp 1160/2004
    28.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02888
    ZPP člen 5, 5/1, 282, 339, 339/2-8, 5, 5/1, 282, 339, 339/2-8.
    ugovor krajevne pristojnosti - narok v odsotnosti stranke - načelo kontradiktornosti
    Tožena stranka je bila na narok pravilno in pravočasno vabljena, torej ji je bila dana možnost, da se seznani z dokaznim gradivom in o njem izreče, zato očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ni podana.

     
  • 32.
    VSK sklep I Cp 141/2005
    28.3.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02183
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2.
    delež na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
    Pravno zmotno je stališče, da se domneva, da je nepremičnina skupno premoženje tožencev že zato, ker je bila pridobljena v času trajanja njune zakonske zveze.

     
  • 33.
    VSK sklep I Cp 1299/2004
    28.3.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02567
    ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 318, 318.
    nova škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - bodoča škoda - sklepčnost tožbe
    Sodišče mora zanesljivo ugotoviti, da je nova škoda nastala, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in da je ta na novo nastala škoda taka, da niti tožnik, niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor tudi ne predvideti njenih posledic, zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.

     
  • 34.
    VDS sklep Pdp 398/2006
    28.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03524
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 204, 204.
    delovno razmerje - začasna odredba - terjatev - poziv delodajalca za vrnitev na delo
    Ker tožena stranka s tožbo zahteva odpravo pozivov na delo z

    utemeljitvijo, da delovno mesto ne ustreza invalidnosti III.

    kategorije, zoper tovrstne odredbe pa ni predvideno pravno

    varstvo, ker s samim pozivom na delo delavčeve pravice niso

    kršene, ni podana verjetnost terjatve za izdajo začasne

    odredbe, s katero naj bi se zadržalo izvajanje tega poziva.

     
  • 35.
    VSK sklep I Cp 540/2005
    28.3.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01670
    ZZK-1 člen 79, 79/1-2, 243, 245, 245/1, 79, 79/1-2, 243, 245, 245/1.
    zaznamba spora - izbrisna tožba - prenehanje pravice
    Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost treh zaporedoma sklenjenih pogodb. Kot posledico ničnosti pa je zahteval vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred 2.4.2002. Ne gre torej za tožbo za ugotovitev prenehanja pravice, temveč za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.

     
  • 36.
    VSK sodba I Cp 188/2005
    28.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01707
    ZOR člen 104, 214, 104, 214.
    ničnost pogodbe - restitucija
    Za restitucijo v primeru ničnih pogodb se uporablja določba 104. čl. ZOR.

     
  • 37.
    VSK sklep I Cp 1325/2004
    28.3.2006
    stvarno pravo
    VSK02568
    SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - črna gradnja
    O vprašanju potne zveze oz. pomanjkanju le-te do prizidka, ki ga je naredila predlagateljica, je mogoče govoriti le, če je izdano predpisano dovoljenje za gradnjo prizidka, v zvezi s katerim bo šele zatem mogoče ugotoviti ali potno zvezo ima ali ne.

     
  • 38.
    VSK sklep I Cp 464/2005
    28.3.2006
    stvarno pravo - nepravdno pravo
    VSK02185
    ZNP člen 118, 122, 125, 118, 122, 125. SPZ člen 105, 108, 110, 105, 108, 110.
    delitev stvari v solastnini - vzpostavitev etažne lastnine - stvarna služnost na solastni stvari - načini delitve solastne stvari - upravičen interes
    V kolikor za delitev v naravi ni niti pravnih niti naravnih ovir, torej tako delitev, po kateri dobijo udeleženci v izključno last določeno nepremičnino ali njen del ter je takšna delitev tudi v interesu vseh udeležencev, mora sodišče temu slediti.

    Delitev, ki solastnika prisiljuje v očitno in predvidljivo prikrajšanje je v nasprotju z namenom, ki jo solastniku stvari daje pravica, da zahteva delitev stvari v solastnini.

     
  • 39.
    VSK sodba I Cp 1265/2004
    28.3.2006
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02783
    ZOR člen 109, 348, 349, 350, 351, 352, 109, 348, 349, 350, 351, 352. ZD člen 117, 117.
    ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenovitev pogodbe
    Prenovitev (novacija) je ugasnitev glavne obveznosti, zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve, ali drugačno pravno podlago. Gre za pogodbo, s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne, namesto nje pa nastane nova obveza. Veljavno prenehanje prejšnje obveznosti je odvisno od veljavnega nastanka nove obveznosti. Če prvotne obveznosti ni, ne more preiti v novo obveznost. Prenoviti je mogoče le neizpolnjeno obveznost.

     
  • 40.
    VSK sklep II Cp 1486/2005
    28.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01673
    ZIZ člen 73, 189, 189/2, 189/3, 73, 189, 189/2, 189/3.
    odlog izvršbe - domik nepremičnine
    Predlogu za odlog izvršbe več ni mogoče ugoditi, ker je za pritožnico izgubil smisel. Sklep o domiku nepremičnine kupcu je postal pravnomočen in kupec je kupnino plačal. Pritožnica zato z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more več uspeti.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>