ZNP člen 118, 122, 125, 118, 122, 125. SPZ člen 105, 108, 110, 105, 108, 110.
delitev stvari v solastnini - vzpostavitev etažne lastnine - stvarna služnost na solastni stvari - načini delitve solastne stvari - upravičen interes
V kolikor za delitev v naravi ni niti pravnih niti naravnih ovir, torej tako delitev, po kateri dobijo udeleženci v izključno last določeno nepremičnino ali njen del ter je takšna delitev tudi v interesu vseh udeležencev, mora sodišče temu slediti.
Delitev, ki solastnika prisiljuje v očitno in predvidljivo prikrajšanje je v nasprotju z namenom, ki jo solastniku stvari daje pravica, da zahteva delitev stvari v solastnini.
ZOR člen 109, 348, 349, 350, 351, 352, 109, 348, 349, 350, 351, 352. ZD člen 117, 117.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenovitev pogodbe
Prenovitev (novacija) je ugasnitev glavne obveznosti, zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve, ali drugačno pravno podlago. Gre za pogodbo, s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne, namesto nje pa nastane nova obveza. Veljavno prenehanje prejšnje obveznosti je odvisno od veljavnega nastanka nove obveznosti. Če prvotne obveznosti ni, ne more preiti v novo obveznost. Prenoviti je mogoče le neizpolnjeno obveznost.
ZIZ člen 73, 189, 189/2, 189/3, 73, 189, 189/2, 189/3.
odlog izvršbe - domik nepremičnine
Predlogu za odlog izvršbe več ni mogoče ugoditi, ker je za pritožnico izgubil smisel. Sklep o domiku nepremičnine kupcu je postal pravnomočen in kupec je kupnino plačal. Pritožnica zato z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more več uspeti.
nova škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - bodoča škoda - sklepčnost tožbe
Sodišče mora zanesljivo ugotoviti, da je nova škoda nastala, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in da je ta na novo nastala škoda taka, da niti tožnik, niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor tudi ne predvideti njenih posledic, zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
ugovor krajevne pristojnosti - narok v odsotnosti stranke - načelo kontradiktornosti
Tožena stranka je bila na narok pravilno in pravočasno vabljena, torej ji je bila dana možnost, da se seznani z dokaznim gradivom in o njem izreče, zato očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ni podana.
zaznamba spora - izbrisna tožba - prenehanje pravice
Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost treh zaporedoma sklenjenih pogodb. Kot posledico ničnosti pa je zahteval vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred 2.4.2002. Ne gre torej za tožbo za ugotovitev prenehanja pravice, temveč za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - črna gradnja
O vprašanju potne zveze oz. pomanjkanju le-te do prizidka, ki ga je naredila predlagateljica, je mogoče govoriti le, če je izdano predpisano dovoljenje za gradnjo prizidka, v zvezi s katerim bo šele zatem mogoče ugotoviti ali potno zvezo ima ali ne.
delež na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
Pravno zmotno je stališče, da se domneva, da je nepremičnina skupno premoženje tožencev že zato, ker je bila pridobljena v času trajanja njune zakonske zveze.
ugovor tretjega - obrazložitev ugovora - neutemeljen ugovor
5. odst. 64. čl. ZIZ določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. V takem primeru seveda ni podana predpostavka, da bi lahko vložnik ugovora kljub zavrnitvi ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo. Upnik ima pravico do pritožbe kljub zavrnitvi ugovora, saj je ta zavrnjen zgolj zaradi njegovega nasprotovanja in ima tretji možnost, da vloži pravdo za nedopustnost izvršbe, česar v primeru, če bi bil ugovor zavrnjen zaradi neutemeljenosti, ne bi imel.
ZLNDL člen 2, 2. ZZK-1 člen 148, 148/1-1, 148, 148/1-1.
pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice
Parcela 921/4, ki je v času sklenitve pogodbe z dne 20.03.1985 že obstajala, v to pogodbo ni bila vključena, na njeni podlagi predlagateljica ni pridobila pravice uporabe in zato na podlagi določb ZLNDL tudi ne lastninske pravice. Pogojev za vpis tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo.
Dolžnik ni trdil, da (po lastni volji) ni uporabnik upnikovih komunalnih storitev, kot je njegov ugovor razumelo sodišče prve stopnje, temveč da upnik svojega dela obveznosti, ki mu ga nalaga odlok, ni izpolnil. Te dolžnikove navedbe so taka pravno relevantna dejstva, ki bi lahko imela, če bi se izkazala za resnična, za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.