• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba II Cp 5753/2005
    29.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51019
    OZ člen 948, 948/1, 948, 948/1.
    prostovoljno premoženjsko zavarovanje - dopustna podlaga
    Pogodbi zvesta stranka - M., d.o.o. je, potem ko tožeča stranka ni

    izpolnila svoje pogodbene obveznosti, razdrla sklenjeno pogodbo s

    tožečo stranko, zato je tudi "stornirala" račun z dne 28. 6. 1999 št.

    264/99. To pomeni, da tožeča stranka ni imela nobenega pravnega

    temelja, da bi zahtevala, naj se ji izroči v posest sporni gradbeni

    material. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje sklepu sodišča prve

    stopnje, da ga je lahko pridobila le na nepošten način. Če je tako,

    ji ni mogoče priznati dopustnega zavarovalnega interesa. Premoženjsko

    zavarovanje lahko sklene vsak, kdor ima interes, da ne nastane

    zavarovalni primer, ker bi mu sicer nastala kakšna premoženjska

    izguba. Načeloma se zavarovalni interes vedno prizna za lastne

    stvari, sicer pa ga je treba šele ugotavljati. Kot je bilo že

    obrazloženo, tožeča stranka ni postala lastnik spornega gradbenega

    materiala. Ker ga je pridobila mimo pravnega posla s podjetjem

    M., d.o.o., ni izpolnjena zahteva po pravno dopustnem interesu kot

    bistvenem elementu oziroma kavzi zavarovalne pogodbe po OZ.

     
  • 22.
    VSL sodba in sklep II Cp 4740/2005
    29.3.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51721
    ZOR člen 18, 18. ZZK člen 5, 5.
    dobrovernost - zemljiška knjiga
    Na temeljno načelo zemljiškoknjižnega prava, vsebovano v Zakonu o

    zemljiški knjigi, to je na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, skupaj

    s publicitetnim načelom, se lahko sklicuje le pošteni pridobitelj, ki

    je bil v dobri veri (primerjaj 5. člen ZZK), torej ne tisti, ki je

    vedel, ali pa bi moral vedeti, da zemljiškoknjižno stanje ne odraža

    resničnih pravnih razmerij (primerjaj 18. člen ZOR). Sodna praksa se

    je že izrekla o tem, da je pridobitelj pravice, ki se je zanesel na

    zemljiško knjigo, v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti

    ni vedel za obstoj izvenjknjižne pravice.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cp 5419/2005
    29.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50646
    ZPP člen 211, 211/2, 270, 270/1, 270/1-6, 270/3, 211, 211/2, 270, 270/1, 270/1-6, 270/3.
    prekinitev postopka - zavrnitev predloga - pritožba zoper sklep
    Zoper sklep, s katerim predsednik senata zavrne predlog za prekinitev

    postopka, ni posebne pritožbe.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1594/2006
    29.3.2006
    nepravdno pravo
    VSL50644
    ZNP člen 45, 45/2, 45, 45/2.
    odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti - poslovna sposobnost
    Čeprav predlagateljico zaradi odvzete poslovne sposobnosti zastopa

    skrbnik kot zakoniti zastopnik, lahko predlagateljica samostojno

    pooblasti za zastopanje v postopku za vrnitev odvzete poslovne

    sposobnosti tudi koga drugega. V ta namen zadošča njena procesna

    sposobnost, ki ji jo priznava 2. odstavek 45. člena ZNP. Takšno

    pooblastilo namreč učinkuje le v tem postopku, zato se veljavnost

    pooblastila presoja po procesnem in ne po materialnem pravu.

     
  • 25.
    VSL sklep IV Cpg 31/2006
    29.3.2006
    SODNI REGISTER
    VSL05670
    ZGD člen 416, 416/1, 416, 416/1.
    vpis - odsvojitev poslovnega deleža
    Družbenica ni s pogodbo z družbo izstopila iz družbe, pač pa je

    odplačno odsvojila svoj poslovni delež drugemu družbeniku družbe z

    omejeno odgovornostjo. Zato pritožnik zmotno očita sodišču prve

    stopnje, da ni upoštevalo materialnih določb družbene pogodbe o

    izstopu in izključitvi družbenika.

     
  • 26.
    VSL sodba IV Cp 1398/2006
    29.3.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50806
    ZZZDR člen 19, 32, 35, 36, 36/4, 41, 19, 32, 35, 36, 36/4, 41.
    tožba za razvezo zakonske zveze - aktivna legitimacija
    Osebe, ki imajo neposredni pravni interes na tem, da se zakonska

    zveza razveljavi, lahko vložijo tožbo na razveljavitev tudi po

    prenehanju zakonske zveze, torej tudi po smrti enega zakonca. Določba

    41. člena ZZZDR, da pravica do tožbe ne preide na dediče, pomeni le

    to, da ta pravica ne preide na dediče umrlih upravičencev do tožbe,

    ne pa da upravičenci, če so dediči uumrlega zakonca, po njegovi smrti

    ne bi mogli več vložiti tožbe.

     
  • 27.
    VSC sklep Cp 514/2006
    29.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01207
    ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 44, 44/2, 44/3.
    vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevek
    44. člen ZPP ne določa meril, po katerih se oceni vrednost spornega predmeta, vendar pa je pri nedenarnih zahtevkih že splošno uveljavljeno, da pravni in ekonomski interes tožeče stranke nista vedno enaka, na kar izrecno opozarja obravnavana pritožba. Zlasti ni nujno pri ugotovitvenih tožbah, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti predmeta tožbenega zahtevka.

     
  • 28.
    VSK sodba I Cp 188/2005
    28.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01707
    ZOR člen 104, 214, 104, 214.
    ničnost pogodbe - restitucija
    Za restitucijo v primeru ničnih pogodb se uporablja določba 104. čl. ZOR.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cp 1299/2004
    28.3.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02567
    ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 318, 318.
    nova škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - bodoča škoda - sklepčnost tožbe
    Sodišče mora zanesljivo ugotoviti, da je nova škoda nastala, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in da je ta na novo nastala škoda taka, da niti tožnik, niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor tudi ne predvideti njenih posledic, zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.

     
  • 30.
    VSK sklep II Cp 1498/2005
    28.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01924
    ZIZ člen 61, 61/2, 61, 61/2.
    ugovor dolžnika - izpolnitev obveznosti
    Dolžnik ni trdil, da (po lastni volji) ni uporabnik upnikovih komunalnih storitev, kot je njegov ugovor razumelo sodišče prve stopnje, temveč da upnik svojega dela obveznosti, ki mu ga nalaga odlok, ni izpolnil. Te dolžnikove navedbe so taka pravno relevantna dejstva, ki bi lahko imela, če bi se izkazala za resnična, za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cp 141/2005
    28.3.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02183
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2.
    delež na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
    Pravno zmotno je stališče, da se domneva, da je nepremičnina skupno premoženje tožencev že zato, ker je bila pridobljena v času trajanja njune zakonske zveze.

     
  • 32.
    VSK sklep I Cp 1237/2004
    28.3.2006
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01949
    ZLNDL člen 2, 2. ZZK-1 člen 148, 148/1-1, 148, 148/1-1.
    pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice
    Parcela 921/4, ki je v času sklenitve pogodbe z dne 20.03.1985 že obstajala, v to pogodbo ni bila vključena, na njeni podlagi predlagateljica ni pridobila pravice uporabe in zato na podlagi določb ZLNDL tudi ne lastninske pravice. Pogojev za vpis tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo.

     
  • 33.
    VSK sklep II Cp 1486/2005
    28.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01673
    ZIZ člen 73, 189, 189/2, 189/3, 73, 189, 189/2, 189/3.
    odlog izvršbe - domik nepremičnine
    Predlogu za odlog izvršbe več ni mogoče ugoditi, ker je za pritožnico izgubil smisel. Sklep o domiku nepremičnine kupcu je postal pravnomočen in kupec je kupnino plačal. Pritožnica zato z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more več uspeti.

     
  • 34.
    VSK sklep I Cp 1325/2004
    28.3.2006
    stvarno pravo
    VSK02568
    SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - črna gradnja
    O vprašanju potne zveze oz. pomanjkanju le-te do prizidka, ki ga je naredila predlagateljica, je mogoče govoriti le, če je izdano predpisano dovoljenje za gradnjo prizidka, v zvezi s katerim bo šele zatem mogoče ugotoviti ali potno zvezo ima ali ne.

     
  • 35.
    VSK sklep II Cp 373/2006
    28.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01950
    ZIZ člen 64, 64/1, 64/5, 65, 65/2, 65/3, 64, 64/1, 64/5, 65, 65/2, 65/3.
    ugovor tretjega - obrazložitev ugovora - neutemeljen ugovor
    5. odst. 64. čl. ZIZ določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. V takem primeru seveda ni podana predpostavka, da bi lahko vložnik ugovora kljub zavrnitvi ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo. Upnik ima pravico do pritožbe kljub zavrnitvi ugovora, saj je ta zavrnjen zgolj zaradi njegovega nasprotovanja in ima tretji možnost, da vloži pravdo za nedopustnost izvršbe, česar v primeru, če bi bil ugovor zavrnjen zaradi neutemeljenosti, ne bi imel.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cp 90/2005
    28.3.2006
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02180
    ZTLR člen 30, 30. ZNP člen 135, 136, 135, 136. ZPP člen 4, 5, 196, 339, 339/2-14, 4, 5, 196, 339, 339/2-14. SPZ člen 268, 268.
    določitev meje - sporni mejni svet - močnejša pravica - priposestvovanje - nujno enotno sosporništvo - načelo kontradiktornosti in obligatornosti glavne obravnave
    Ker je sodišče določilo mejo izven ugotovljenega spornega mejnega prostora, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo in v nasprotju z razlogi sklepa.

    Za ugotovljeno priposestvovanje je vsekakor bistveno ugotoviti, kdaj je priposestvovanje začelo teči in kdaj je nastal spor med udeleženci postopka zaradi meje, saj vsaj v času spora priposestvovalna doba ni tekla.

    Pritožbeno sodišče uradoma kršitve ugotavlja le glede pritožnikov, ne pa tudi glede tistih strank, ki se sploh niso pritožile. Seveda pa se učinek vložene pritožbe, ki sta jo vložila ostala udeleženca, razteza tudi nanj v tem smislu, da odločitev pritožbenega sodišča velja tudi zanj. Nujno enotno sosporništvo namreč pomeni le, da aktivno in koristno dejanje enega sospornika učinkuje za vse sospornike in da morajo na aktivni ali pasivni strani nastopati vsi sosporniki skupaj, saj sicer v postopku ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana oseba, ter da so sosporniki glede na sporni element v pravni skupnosti in je mogoče le za vse sospornike izdati enako sodbo oziroma sklep.

     
  • 37.
    VSK sklep I Cp 1160/2004
    28.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02888
    ZPP člen 5, 5/1, 282, 339, 339/2-8, 5, 5/1, 282, 339, 339/2-8.
    ugovor krajevne pristojnosti - narok v odsotnosti stranke - načelo kontradiktornosti
    Tožena stranka je bila na narok pravilno in pravočasno vabljena, torej ji je bila dana možnost, da se seznani z dokaznim gradivom in o njem izreče, zato očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ni podana.

     
  • 38.
    VDS sklep Pdp 398/2006
    28.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03524
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 204, 204.
    delovno razmerje - začasna odredba - terjatev - poziv delodajalca za vrnitev na delo
    Ker tožena stranka s tožbo zahteva odpravo pozivov na delo z

    utemeljitvijo, da delovno mesto ne ustreza invalidnosti III.

    kategorije, zoper tovrstne odredbe pa ni predvideno pravno

    varstvo, ker s samim pozivom na delo delavčeve pravice niso

    kršene, ni podana verjetnost terjatve za izdajo začasne

    odredbe, s katero naj bi se zadržalo izvajanje tega poziva.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cp 540/2005
    28.3.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01670
    ZZK-1 člen 79, 79/1-2, 243, 245, 245/1, 79, 79/1-2, 243, 245, 245/1.
    zaznamba spora - izbrisna tožba - prenehanje pravice
    Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost treh zaporedoma sklenjenih pogodb. Kot posledico ničnosti pa je zahteval vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred 2.4.2002. Ne gre torej za tožbo za ugotovitev prenehanja pravice, temveč za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.

     
  • 40.
    VSK sodba I Cp 1265/2004
    28.3.2006
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02783
    ZOR člen 109, 348, 349, 350, 351, 352, 109, 348, 349, 350, 351, 352. ZD člen 117, 117.
    ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenovitev pogodbe
    Prenovitev (novacija) je ugasnitev glavne obveznosti, zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve, ali drugačno pravno podlago. Gre za pogodbo, s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne, namesto nje pa nastane nova obveza. Veljavno prenehanje prejšnje obveznosti je odvisno od veljavnega nastanka nove obveznosti. Če prvotne obveznosti ni, ne more preiti v novo obveznost. Prenoviti je mogoče le neizpolnjeno obveznost.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>