Tožeča stranka pri nabavi etilnega alkohola ni izpolnjevala pogojev za oproščeno uporabo alkohola. Dovoljenje oproščenega uporabnika je bilo tožeči stranki izdano pod točno določenimi pogoji, to je za uporabo etilnega alkohola za proizvodnjo zdravil. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZTro lahko oproščeni uporabnik nabavlja brez trošarine samo tiste trošarinske izdelke, ki so določeni v trošarinskemu dovoljenju. Če trošarinski zavezanec uporablja trošarinske izdelke za druge namene, kot je določeno v dovoljenju oziroma v 44. členu ZTro, je potrebno za te izdelke obračunati in plačati trošarino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar tudi pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - skrbnost dobrega gospodarja - postavitev računalniškega centra
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-11. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
V konkretnem primeru so se vse faze postopka za tožnika končale neugodno. Res je, da je bilo v postopku dvakrat pritožbama ugodeno, vendar je bil tožniku vrnjen vedno enak znesek glavnice, povečale pa so se le obresti zaradi poteka časa zaradi pritožb tožnika. Iz navedenega izhaja, da se tožniku ni vračal večji znesek prometnega davka, pripadajoče obresti pa so se spremenile zaradi poteka časa.
ZZNPOB člen 6, 8, 8/1, 8/2, 12, 12/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - komisija za OBMP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V določbi drugega odstavka 6. člena ZZNPOB je zgolj določeno, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje. Da tožnica ne bi bila v starostni dobi, primerni za rojevanje, toženka v izpodbijani odločbi konkretno niti ne navaja. Omejitve, to je starost prosilke nad 40 let, pa ta zakon kot razlog, da do takšnega postopka ne bi bila upravičena, ne določa.
Odločba, kot je izpodbijana, mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj je v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Toženka ne navede, na podlagi katerih določb in katerega predpisa je sprejela takšno odločitev in svoje odločitve ne pojasni. To še toliko bolj velja, ker sta tožnika predložila tako predlog zdravnika ter pridobila tudi soglasje strokovnega posvetovalnega telesa Centra za OBMP.
DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - neobrazložitev subjektivnega elementa
Pri presoji objektivnih okoliščin glede pravice do odbitka DDV je ključno, da davčnemu zavezancu ni mogoče zavrniti pravice do odbitka, če nima takšnih indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnosti oz. goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov. V konkretnem primeru se tožniku predvsem očita, da naj bi vedel, da je šlo za opravljanje dela na črno. Slednje pa kot rečeno ne more biti tisti ključni in relevantni razlog, ki bi kazal na subjektivni element oz. na vedenje tožnika za zlorabo sistema DDV. Drugih relevantnih okoliščin na strani tožnika pa prvostopenjski organ niti tožena stranka ne pojasnita, razen pavšalnih navedb, da ni ravnal kot dober gospodarstvenik in da ni bil skrben glede preveritve izvajalca.
poročilo o opravljeni reviziji - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. Poročilo o opravljeni reviziji tudi nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu. V zadevi ne gre, kakor zmotno menijo tožniki, za odločanje o upravičenosti do dodelitve javnih sredstev, niti za odločitve, vezane na odvzem dodeljenih javnih sredstev. Akta tožene stranke tudi ni mogoče izvršiti, ker predstavlja zgolj ugotovitve oziroma strokovno mnenje.
DDV - davek na motorna vozila - obdavčitev blaga znotraj EU - nakup osebnih avtomobilov - povezane osebe
V konkretnem primeru je iz pridobljenih računov in podatkov VIES razvidno, da je tožnik pridobival rabljena vozila iz držav članic znotraj EU. Na računih je navedeno, da DDV ni obračunan. Ker gre za dobavo znotraj EU, je potrebno upoštevati določila ZDDV-1, ki obravnavajo obdavčitev blaga znotraj EU.
Okoliščine, ki kažejo na fiduciarno razmerje (količina delnic, zamik plačila ob takojšnjem prenosu glasovalnih pravic in obenem ob zadržanju pravice tožnika do nezadržanih dobičkov, odsotnost zavarovanj, dogovor nagrade zgolj za sklenitev posla in za uspešnost celo v primeru, ko bi kupca našla oseba, ki je angažirala dr. B.B. in ki je obenem bila obvladujoča oseba tožeče stranke) dovolj prepričljivo kažejo na obstoj fiduciarnega razmerja v smislu prevzemne zakonodaje.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - prodaja avtomobilov
Iz listin upravnega spisa ni jasno razvidno, od koga je tožnik prejel dobave po spornih računih, dejstvo pa je, da je bila dobava opravljena. Tako ni sporno, da so bila vozila dejansko dobavljena tožniku in da so bila uporabljena za namene njegovih obdavčljivih transakcij in sicer za njihovo prodajo kupcem po komisijski pogodbi. Računi imajo tudi vse obvezne sestavine, ki jih nalaga 82. člen ZDDV-1. Ob takem stanju stvari, kot je obravnavana, pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev oz. dobava opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega. Ker je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa v pozitivni zakonodaji niso določeni, je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Nedvomno pa je bistveno, da mora gospodarski subjekt na trgu ravnati s potrebno skrbnostjo. Davčni organ v obravnavanem primeru glede subjektivnega kriterija, torej zavedanja tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, sloni na stališču, da so podane objektive okoliščine, ki kažejo, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki so del davčne goljufije.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 66. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 20, 20/1, 20/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - redna likvidacija družbe
Na delodajalcu je trditveno in dokazno breme, da ni (ali da ni več) zavezanec h kvoti; organ se namreč pri nadzoru izpolnjevanja kvote po zakonu opira na uradne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje o zaposlenih delavcih pri posameznih delodajalcih ter o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih. Tožnik bi moral v postopku pred organom, če je menil, da v spornem obdobju ni bil oziroma ne več zavezanec h kvoti po določbah ZZRZI, zatrjevati dejstva, ki bi ga razbremenila v navedenem zakonu določene obveznosti, in ta dejstva dokazati. Ni predložil dokazil, ki bi jasno dokazovala, da uradni podatki o zaposlenih delavcih ter zaposlenih invalidih, na katere se je opiral organ, niso pravilni oziroma da organ, čeprav je tako navajal, ni uporabil uradnih podatkov zavoda.
Ni podlage za zaključevanje, da tožnik glede na tek postopka redne likvidacije po določbah 62. in 65. člena ZZRZI ne bi bil oziroma ostal zavezanec h kvoti glede na število zaposlenih delavcev oziroma ob neizpolnjevanju kvote za plačilo prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
inšpekcijski postopek - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - ugovori zoper izvršilni naslov
Predmet izvršilnega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. Ugovore, ki se nanašajo na navedeno odločbo, bi lahko tožnik uveljavljal le s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa jih več uveljavljati v postopku, ki se nanaša na izvršitev obveznosti, ki iz nje izhajajo.
znamka - vložitev prijave znamke - datum vložitve prijave - oddaja priporočene pošiljke na pošto
ZIL-1 določitev datuma vložitve prijave ureja in to popolno. Kot okoliščino, relevantno za določitev datuma vložitve prijave, izrecno določa čas, ko je urad prejel prijavo z (v zakonu) določenimi najnujnejšimi sestavinami. Pri tako jasni in nedvoumni ter popolni zakonski ureditvi določitve datuma vložitve prijave - kot posebnega postopka – pa je subsidiarna uporaba določbe drugega odstavka 68. člena ZUP izključena.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj vrednost nepremičnin, ki jih ima v lasti ali solasti, brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda
Glede na to, da je bil zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev parcel v lasti tožeče stranke zaradi postavitve daljnovoda izpolnjen, je v smislu 213. člena Stvarnopravnega zakonika obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektro energetskega voda. S tem pa je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost. Natančna navedba površine služečega zemljišča pa ni potrebna, saj določitev odškodnine za ustanovitev služnosti ni predmet tega postopka.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca - način komuniciranja s sodiščem in strankami
Na podlagi nespornega dejstva, da tožnik ni primerno komuniciral s sodiščem in drugimi udeleženci v postopku, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje vseh kriterijev, določenih v 29. členu ZSS. Za ugotavljanje ugleda državnega tožilca in državnega tožilstva je zlasti pomemben tudi način komuniciranja s strankami in drugimi organi. To pa pomeni, da tožnik že zaradi obravnavanega neprimernega komuniciranja s sodiščem in drugimi udeleženci v postopku ne izpolnjuje vseh kriterijev, ki so za hitrejše napredovanje določeni v drugem odstavku 32. člena ZSS.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev bolnišnice - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč samovoljno zapustil bolnišnico, njegova pooblaščenka pa tudi ni obvestila sodišča, da bi ji tožnik v tej zvezi karkoli sporočil, niti ji ni znano, kje bi se nahajal. Glede na vse navedeno je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji, in s tem tudi, da sklep, ki ga izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-6, 7, 7/5, 36. ZOdv člen 6, 6/1, 8.
osebni podatek - upravljalec osebnih podatkov - zbirke osebnih podatkov - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - tajnost odvetnikovih podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljalce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1. Da so odvetniki upravljalci osebnih podatkov izhaja tudi iz določb 7. člena ZVOP-1, ki določa izjeme od uporabe tega zakona in v petem odstavku 7. člena izrecno določa, da se izjeme iz tega člena ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo med ostalimi naštetimi tudi odvetniki.
Tajnost odvetnikovih podatkov po mnenju sodišča glede na pravico do seznanitve pritožnika z lastnimi osebnimi podatki vsebinsko ne spada v nobeno od kategorij iz 36. člena ZVOP in 15. člena Ustave RS.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s tožbo, vloženo po odvetnici, izpodbija izključno drugostopenjsko upravno odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bilo odločeno o inšpekcijskem ukrepu. Izpodbijana odločba pa ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. člen ZUS-1), zato jo je sodišče zavrglo.
Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Piran člen 4, 9. Odloku o asignacijskem načrtu mesta Piran člen 9. 10, 12, 14. ZGO-1 člen 50.
kulturnovarstveno soglasje - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - kulturna dediščina
Glede na določbe 4. in 9. člena Odloka o razglasitvi ter 9., 10., 12. in 14. člena Odloka o asignacijskem načrtu in ob upoštevanju dejstva, da poseg vključuje izdelavo ugreznjene terase namesto obstoječe "altane", ki predstavlja tipičen element v strukturi stavb v mestnem jedru Pirana in hkrati varovano vrednoto nepremičnine na naslovu B., tožena stranka za izdajo zahtevanega kulturnovarstvenega soglasja ni imela podlage.