Postopek je potekal v skladu z 42. členom ZBPP, saj je organ po obvestilu, da je tožnica podedovala premoženje, začel s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti. Po opravljenih poizvedbah je tožnico pozval, da izjavi, ali je znesek 20.000,00 EUR prejela oziroma da pojasni, kakšne postopke je sprožila v primeru neplačila. Podatki predloženega spisa potrjujejo trditev tožene stranke, da tožnica na prej navedeni dopis, kljub opozorilu na posledice, ni odgovorila. Tudi v tožbi ne zanika za sporno odločitev relevantnega podatka, da je prejela dediščino, zato je odločitev o vračilu brezplačne pravne pomoči pravilna.
Tožniku je bila s strani zavarovalnice izplačana odškodnina za izgubljeni zaslužek v letu 2010, zato se utemeljeno obdavči kot dohodek tega davčnega leta.
Odškodnina je bila izplačana na podlagi izvensodne poravnave in ne na podlagi sodbe sodišča. To z ozirom na prvi odstavek 120. člena ZDoh-2 pomeni, da za obdavčitev s povprečno individualno davčno stopnjo niso izpolnjeni vsi predpisani pogoji in da zato tožnik tudi z uveljavljanjem ugodnejšega načina obdavčitve ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Popolna in pravilna ugotovitev dejanskega stanja glede premoženjskih razmer je podlaga za odločitev o tem, ali je izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 12., 13. in 14. člena ZBPP. Kadar pri sestavi prošnje in izjave prosilec ne ravna s potrebno skrbnostjo in se nato ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi, se šteje, da je navajal neresnične podatke. S tem pa nastopijo tudi posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
Pravilnik o zdravniških licencah člen 9. ZZdrS člen 33, 34.
licenca - podelitev licence na področju splošne medicine - specializacija pred letom 1991 - pridobitev licence na podlagi vloge - preizkus usposobljenosti
Izobrazba in specializacija pred letom 1991 v eni izmed bivših republik SFRJ še ne pomeni avtomatično pridobitve licence Zdravniške zbornice Slovenije za samostojno opravljanje dela v Republiki Sloveniji. Skladno s šestim odstavkom 9. člena Pravilnika o zdravniških licencah se licenca podeli na podlagi vloge, iz katere mora izhajati, da stranka poleg formalnih pogojev zdravnik, izpolnjuje še pogoj, da na podlagi delovnih izkušenj ne obstaja dvom v usposobljenost za delo na področju za katerega ima opravljeno specializacijo. V predmetnem postopku se ne presoja zdravničina usposobljenost za delo na nespecialističnem področju, temveč na specialističnem področju splošne medicine. Na tem področju pa zdravnica ni opravljala dela vse od leta 2004 dalje. To pa tudi po mnenju sodišča lahko vzbuja dvom v njeno strokovno usposobljenost.
inšpekcijski postopek - sklep o izvršbi - izrek denarne kazni - izvršba s prisilitvijo
Izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, se veže na ugotovitev, da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tudi tožnica v tožbi navaja, da je naloženi inšpekcijski ukrep, zaradi težav v zvezi z naselitvijo objekta, realizirala z rušitvijo objekta, a po datumu, ki ji je bil naložen s sklepom o dovolitvi izvršbe.
V zadevi ni sporno, da se sprejemniki ponudbe po prvem odstavku 23. člena ZKZ uvrščajo na isto mesto in da tudi ob upoštevanju kriterijev iz 1. in 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ med njimi ni mogoče določiti predkupnega upravičenca, ker navedena pogoja izpolnjujejo vsi enako.
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ v postopku odobritve posla upoštevati, da je tožnik s prodajalcem že sklenil pogodbo o ari. Upravni organ je bil namreč v spornem postopku dolžan upoštevati določbe ZKZ in na njegovo presojo pogodba o ari, sklenjena po določbah Obligacijskega zakonika, ne more vplivati.
Po 92. členu CZS se zunanji tranzitni postopek konča in so obveznosti imetnikov ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in so namembnemu carinskemu uradu predloženi zahtevani dokumenti v skladu z določbami za ta postopek. Carinski organi zaključijo postopek, če lahko na podlagi primerjave podatkov, s katerimi razpolaga urad odhoda, s podatki, ki jih ima na razpolago namembni urad, ugotovijo, da je bil postopek pravilno končan. Iz ugotovitev carinskega organa izhaja, da sta bili v računalniškem sistemu (NCTS) sporočili „obvestilo o prispetju“ in „rezultati kontrole“, zlorabljeni, to pa izhaja tudi iz dopisa avstrijske carinske administracije, da blago in spremni tranzitni dokument nista prišla skupaj na Dunaj.
Zaključek toženke o neizkazanem pogoju državljanstva za tožnika ob upoštevanju ugotovitvene odločbe in glede na materialnopravne določbe, je napačen oziroma vsaj preuranjen.
Iz 9. člena ZDen ne izhaja, da bi za status denacionalizacijskega upravičenca morala imeti oseba jugoslovansko državljanstvo do uveljavitve ZDRS, na kar se je kot razlog za zavrnitev tožnikove zahteve oprla toženka, zaradi česar je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
koncesija za opravljanje rednega vzdrževanja lokalnih cest - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - mnenje Državne revizijskega komisije
Stališče Državne revizijske komisije, da gre v konkretnem primeru za javno naročniško razmerje in ne za koncesijsko razmerje in bi se moral izvesti postopek po določbah ZJN-2 in ne po ZGJS, za pravilnost in posledično zakonitost izpodbijane odločbe ne zadostuje, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt kot nezakonit odpravilo.
Osnovni kapital tožnice se je povečal iz sredstev družbe, tj. s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala (preoblikovanje čistega dobička v osnovni kapital) in torej nedvomno ne na način, kakršnega je kot relevantnega, ob upoštevanju njegovega namena (razvoj podjetja in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev), določal razpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni pogoj po 12. členu ZBPP, kot tudi objektivni pogoj po 24. členu ZBPP, samo dejstvo, da prejema socialno pomoč, glede na to, da je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP tožnik ne izpolnjuje, ne more vplivati na odločitev.
Organ za BPP je v izpodbijani odločbi pravilno presodil tožnikove osebne okoliščine, in sicer ob upoštevanju podatkov, s katerimi je razpolagal (navedbe v njegovi prošnji za BPP ter podatki zadevnega kazenskega spisa).
ZDDV-1 člen 102, 104. ZPDZC člen 3. ZDoh-2 člen 48.
DDV - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - preprodaja avtomobilov
V obravnavani zadevi se je tožnik ukvarjal z nakupi in prodajami rabljenih osebnih motornih vozil, prihodkov in odhodkov iz tega naslova pa ni evidentiral v svojih poslovnih knjigah, niti jih ni izkazal v oddanih davčnih obračunih. Iz dejanskega stanja natančno izhaja, na kakšen način je kupoval vozila, ki jih je registriral na svoje ime in za katere davčni organ utemeljeno ugotavlja, da jih ni nabavljal za svoje potrebe. Iz dokumentov izhaja, da se vse listine o nakupu in prodaji vozil glasijo na tožnikovo ime. V teh primerih je šlo za opravljanje neregistrirane dejavnosti preprodaje motornih vozil, saj je tožnik vozila že po kratkem časovnem obdobju prodal naprej drugim fizičnim osebam.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločba temelji na petem odstavku 20. člena ZBPP, ker je organ za BPP zaključil, da je tožnik podal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Sodišče se z navedenim zaključkom ne strinja. V konkretni zadevi je iz spisne dokumentacije razvidno, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP pri vprašanju „ali ste lastnik/solastnik stanovanja ali hiše, v kateri živite“ navedel „da“, vendar je pripisal „predmet sod. postopkov“. Poleg tega je navedeni prošnji priložil še dopis, v katerem natančneje pojasnjuje omenjeno situacijo. Kljub vsem pojasnilom, je organ za BPP v predmetni zadevi zaključil, da je tožnik v svoji izjavi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Tak zaključek pa po presoji sodišča ni pravilen, saj iz tožnikovih pojasnil izhaja, da je okoliščine zadeve zadostno pojasnil.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - pravočasnost tožbe
Tožba je vložena pravočasno v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1, in sicer v 30-dneh od vročitve pritožbene odločbe.
Ker SOD d.d. in vsi pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca, razen tožnika, soglašajo z vračilom premoženja v obliki odškodnine v obveznicah, pri čemer SOD d.d. tudi nima pripomb na ugotovljeno vrednost deleža podržavljenega premoženja podjetja ter da je bila vrednost neto aktive, na katero je upravni organ tudi v predmetnem postopku vezan, že ugotovljena v denacionalizacijskem postopku ter da je bil tudi v navedenem denacionalizacijskem postopku upravičenki njen 75 % delež podjetja vrnjen v obliki odškodnine v obveznicah SOD d.d., je glede na povedano je upravni organ prve stopnje imel podlago za izdajo izpodbijanega upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik ugotovitvi tožene stranke, da gre v danem primeru za nepopolno vlogo ne nasprotuje ter se do omenjenega vprašanja ni opredelil niti v postopku dodelitve brezplačne pomoči, niti v tem postopku.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota - izločitev parcele - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že namenska raba v lokacijski informaciji, da se parcela nahaja v območju površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti – območje za gradnjo eno ali dvostanovanjskih hiš – prostostoječa zazidava, kakor tudi njena lega, bi lahko odprla vprašanje o tem, ali je to parcelo mogoče obravnavati kot del gospodarske celote oziroma koliko je ta parcela sploh pomembna za gospodarsko celoto kmetije in ali bi njena izločitev iz zaščitene kmetije znatno prizadela njeno gospodarsko sposobnost. To pa so tista dejstva, ki so glede na določbe 3. in 22. člena ZDKG relevantna za oceno, ali še obstojajo pogoji za določitev zaščitene kmetije oziroma preveritev izpolnjevanja teh pogojev oziroma ali je parcela sedaj takšna, da bi te določbe omogočale njeno izločitev iz sestava zaščitene kmetije, zlasti (še) ob upoštevanju tretjega odstavka 15. člena ZDKG, ki primeroma opredeljuje nepomembna zemljišča za zaščiteno kmetijo. Teh dejstev, ki so odločilna glede na materialnopravno podlago, prvostopenjski organ ni ugotavljal, kar pomeni, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, v posledici pa v obrazložitvi tudi ni navedel vseh razlogov za svojo odločitev.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - institucionalno varstvo
Tožeča stranka uveljavlja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku izdaje odločbe institucionalnega varstva pokojni B.B., glede na to, da je bila kot izvajalec teh storitev prikrajšana za plačilo razlike v oskrbnini oziroma za ta znesek „na izgubi“.
ZDDV-1 člen 34, 62, 82. Direktiva sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167, 168, 178, 273.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek DDV - napačna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan, ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga in storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
V skladu s sodno prakso sodišča Evropske unije je treba člene 167, 168, 178 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, v skladu s katero davčni organ zavrne pravico do odbitka, ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa za blago, glede katerega se uveljavlja pravica do odbitka, status davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila davka na dodano vrednost.
ZVPot člen 22, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4, 24/3, 24/3-4, 24/3-14, 70, 72, 72-2. ZIN člen 7, 34. ZEKom člen 85, 85/3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - prepoved prodaje komunikacijskih storitev
Zakon o varstvu potrošnikov v 72. členu določa ukrep prepovedi prodaje tistega blaga oziroma storitev, pri kateri podjetje uporablja nepoštene pogodbene pogoje. Družbi se prepove prodaja (le) tistega blaga oz. storitev, v zvezi s katerimi uporablja nepoštene pogoje, zato je ukrep ožji od prepovedi opravljanja dejavnosti, ki je kot poseben ukrep določen v 34. členu ZIN.
V primeru, ko je izrek nekega ukrepa obvezen, ne more priti do kršitve drugega odstavka 7. člena ZIN, po katerem inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa.
Seznanitev s spremembami splošnih pogojev in s tem s spremembo naročniške pogodbe je bistvena, ker ima potrošnik v tem primeru pravico brez odpovednega roka in brez sankcije odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe
V obravnavanem postopku je organ za BPP opravil poizvedbe, pridobil podatke iz uradnih evidenc ter pozval tožnico na predložitev določenih listin, čemur je tožnica tudi sledila in po opravi vseh opisanih dejanj ugotovil, da znaša vrednost premoženja družine tožnice več kot 13.780,00 EUR glede na ZDIU12 (tj. 115.827,00 EUR), zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in mora vrniti izplačane stroške v tam opredeljenem znesku in na tam opredeljen način.