DDV - odmera DDV - neizkazovanje namena opravljanja z DDV obdavčene dejavnosti - promet z nepremičninami
Tožnik ob pridobitvi nepremičnin ni z verodostojnimi listinami izkazal namena opravljanja z DDV obdavčene dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1. Stališče obeh davčnih organov, da je treba razpolagati z objektivnimi dokazili, iz katerih je razviden in dokazljiv namen nabave nepremičnin, v primeru, kot je obravnavani, je skladno tudi s sodno prakso SEU. Na strani tožnika je potrebno izkazati okoliščine, ki izkazujejo namen obdavčene dejavnosti že ob pridobitvi. Tega tožnik ob nabavi nepremičnin ni izkazal. Tudi z dokazili ni izkazal izpolnjevanja pogoja ob prvem odstavku 63. člena ZDDV-1, da je šlo za nabavo navedenih stanovanj za namene opravljanja njegove obdavčene dejavnosti.
davčna izvršba - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi 143. člena ZDavP-2 davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, če dolg ni pravočasno plačan. Če je bil v predmetni zadevi naveden plačilni nalog, ki je bil izvršilni naslov v tej zadevi, v času izdaje izpodbijanega sklepa o prisilni izterjavi že plačan, tako ni bilo podane podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi in je takšen sklep o izvršbi nepravilen in nezakonit. Navedenega pa sodišče ne more preizkusiti.
V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko je tožnik odbil vstopni DDV za storitve, ki mu niso bile opravljene. Zato niti ni potrebno ugotavljati ali je račun v formalnem smislu pravilen (82. člen ZDDV-1). Ko iz dejanskega stanja nedvomno izhaja, da tožniku „raziskava trga“ ni bila opravljena, tožnik ne more iz tega naslova uveljavljati davčne ugodnosti oz. odbitek vstopnega DDV. Kolikor pa tožnik zatrjuje, da so bile opravljene neke „druge“ storitve, pa to ne more biti predmet spornega računa, ki se preizkuša glede pravice do odbitka vstopnega DDV. Tožnik bi v takem primeru moral sporni račun npr. zavrniti in zahtevati izdajo računa za te „druge“ storitve, za katere sedaj zatrjuje, da mu jih je detektiv dejansko opravil.
izločitev uradne osebe - sklep o neizločitvi uradne osebe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o neizločitvi uradne osebe predstavlja zgolj procesno odločitev, ne pa odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
ZVojI člen 90, 106. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUJF člen 96.
invalidnina - izplačevanje invalidnine - spremenjen način izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe
Po določbi 106. člena ZVojI odločbe, s katerimi so priznane pravice po tem zakonu, izvršujejo po uradni dolžnosti. Tako sodišče sodi, da je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, pravilna. Ker v tem primeru, ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
V obravnavani zadevi gre za očitno nerazumno zadevo in je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper odločbo ZPIZ po poteku roka za njeno vložitev ni bila po mnenju sodišča nerazumna, saj navedena zadeva glede na zadeve s podobnim dejanskim stanjem, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Tožnica je predmetno sodno takso v znesku 148,00 EUR za vložitev tožbe plačala prepozno. Zato se po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je tožbo umaknila.
ZUS-1 člen 37, 37/1. ZUP člen 210, 214. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje na področju nepremične kulturne dediščine - obrazložitev odločbe
Po presoji sodišča je obrazložitev, na podlagi katere tožena stranka zgolj ugotavlja, da gre za kulturni spomenik, ki je upravičen do proračunskih sredstev na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZUS-1.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer navedla dokaj obsežne dejanske in pravne razloge za izdajo izpodbijanega upravnega akta, ki pa ne morejo nadomestiti zakonsko obvezne obrazložitve upravnega akta, navedene v 214. členu ZUP.
ZZRZI člen 6, 6/2, 65, 65/5, 65/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZDavP-2 člen 46-48.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obročno plačilo dolga - pravna podlaga za obročno plačilo - zavrženje vloge
Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov kriterijev za odlog, obročno plačilo in pobot obveznosti iz prispevka ne vsebuje. Tudi ZZRZI ne vsebuje določb o odlogu ali obročnem plačilu prispevka niti ne daje Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu pooblastila, da bi o tem odločal. Napotuje sicer na določbe ZDavP-2, vendar samo v okviru splošnega napotila 6. člen ZZRZI, ne pa tudi v okviru določb 65. člena, s katerimi je sicer podrobneje urejen način in postopek plačevanja prispevka.
ZDavP-2 člen 12, 48, 48-1. ZDDD člen 3, 5, 5-2, 6, 8, 14.
davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - prehod premoženja - pravni naslednik - tožbena novota
Tožnik kot pravni naslednik pok. A.A. je zavezan plačati davek na dediščine in darila, odmerjen na podlagi sklepa o dedovanju po pok. C.C. Dejstvo je namreč, da A.A., ker je umrla, davek ni bil odmerjen. Okoliščina, da je A.A. umrla pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju po pok. C.C., pa po presoji sodišča na odločitev ne vpliva. Bistveno je, da je sklep o dedovanju pravnomočen ter da je po njem nepremičnine podedovala (prejela) A.A. ter s tem postala zavezanka za davek na dediščine in darila.
ZJAKRS člen 4. Statut Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 27, 27-3.
javna agencija - imenovanje direktorja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - odsotnost člana sveta agencije pri razgovorih in glasovanju
V zadevi je sporno, ali stranka z interesom izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje za direktorja Javne agencije za knjigo RS, konkretno sta sporna pogoja, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. Tožnik skuša utemeljiti, da dosedanjega dela stranke z interesom ni mogoče poistoveti s temi nalogami. Sodišče se s tem ne more strinjati, saj tako tudi iz razpisnih pogojev ne izhaja. V razpisu namreč ne piše, da mora biti kandidat strokovnjak na področju povsem enakih dejavnosti, kot jih opravlja agencija oziroma da mora imeti vodstvene izkušnje pri agenciji, temveč je formulacija, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. To pomeni, da je treba pogoj razlagati širše, torej da pridejo v poštev tudi tisti kandidati, ki so doslej opravljali dela oziroma so bili na vodstvenih položajih na področjih, ki so vsebinsko podobna delu agencije. Če bi se namreč pogoje razlagalo tako ozko, kot navaja tožnik, potem ne bi mogel biti izbran skoraj nihče, ki ne dela prav v tej agenciji oziroma bi moral imeti celo vodilni položaj v njej ali pa bi moral v preteklosti delati zgolj v tistih inštitucijah, katerih pristojnosti je kasneje prevzela ta agencija. S tako ozko razlago bi bili brez objektivne in upravičene podlage (tretji odstavek 49. člena Ustave) izločeni vsi drugi morebitni kandidati, tudi če so strokovnjaki na tem področju.
Po mnenju sodišča ne gre za procesno kršitev, če en član sveta agencije ni bil prisoten ob razgovorih in glasovanju. Iz 27. člena Statuta namreč izhaja, da svet agencije sklepa veljavno, če so na seji navzoči vsaj štirje člani.
ZUSDDD člen 1, 1/1, 1č, 1č/4. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 237, 237/2, 237/2-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje v RS - dokazovanje poskusa vrnitve v RS - zaslišanje priče - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
V zadevi je sporno, ali je tožnik uspel dokazati pogoj dejanskega prebivanja v Sloveniji, oziroma, ali je uspel dokazati, da se je poskušal vrniti v Slovenijo. Navedeno je tožnik dokazoval s tem, da si je ves čas poskušal najti zaposlitev. Prvostopenjski organ je o tem poleg tožnika zaslišal več prič, tudi pričo B.B., ki jo je nato tudi ponovno zaslišal, vendar pa po tem tožniku ni dal dodatnega roka, da se do izjave te priče izjasni. Iz obrazložitve odločbe tudi ni razvidno, zakaj organ pravno relevantnih dejstev, ki jih je navedla omenjena priča, ni štel v prid zahtevku tožnika. Ta zato utemeljeno opozarja, da je prišlo do kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Zadeva, v kateri tožeča stranka prosi za dodelitev BPP, je očitno nerazumna. Zahteve za varstvo zakonitosti namreč ne more vložiti tožeča stranka sama, take zahteve pa na njen predlog tudi ne bi moglo vložiti pristojno Državno tožilstvo, saj se je v zadevi rok za vložitev zahteve že iztekel.
mednarodna zaščita - vlagatelj namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito - državljan Republike Hrvaške - upravni spor - tožbena novota
Toženka je pravilno sklenila, da tožnik ne more biti stranka v postopku mednarodne zaščite, saj ni državljan tretje države, temveč državljan Evropske unije, in sicer Republike Hrvaške. Tožnik je sicer v tožbi navedel, da je tudi državljan Republike Makedonije, vendar v predhodnem postopku te okoliščine ni izpostavil in gre zato za nedovoljeno tožbeno novoto. Poleg tega pa tej navedbi tožnika ne gredo v prid dokumenti, ki jih je predložil v postopku, in sicer osebna izkaznica, iz katere izhaja, da je državljan Republike Hrvaške. Drugih dokazov pa tožnik v postopku ni predložil.
predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - krivdni razlog
Za dejstva in dokaze, ki se nanašajo na lastništvo oziroma najem nepremičnin, ki jih navaja tožnik v svojem predlogu za obnovo, se v odmernem postopku ni vedelo, ker jih tožnik ni navedel oziroma predložil.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Tožena stranka je neutemeljeno zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP, saj njena vloga ni bila tako pomanjkljiva, da je tožena stranka ne bi mogla obravnavati in v tej zadevi odločiti v skladu z določbami BPP. Iz prošnje (in njene dopolnitve) namreč izhaja, da je tožnica prava neuka stranka in da se njena prošnja očitno nanaša na dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja v kazenski zadevi zasebne kazenske tožbe, vložene zoper njo pri Okrajnem sodišču v Sežani. Tožnica res ni navedla opr. št. zadeve, vendar bi jo tožena stranka lahko ugotovila sama s poizvedbo na podlagi 66. člena ZUP.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija iz javnih sredstev - enostopenjsko odločanje - ugovor - razpisna merila - razpisni pogoj - načelo enakosti pred zakonom
Zaradi enostopenjskega odločanja ni nastal položaj, da bi pri odločanju na drugi stopnji odločala oseba, ki bi morala biti izločena, ker je bila udeležena v postopku na prvi stopnji oziroma je sodelovala pri odločanju.
Pogoj, da kandidat za sofinanciranje po 3.A ne sme doseči 48 točk, če naj se obravnava tudi njegova podrejena zahteva, po prepričanju sodišča pomeni kršitev določb Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Tožnik sicer meni, da toženka zgolj domneva, da ima v posesti elektronske naprave, vendar niti v tožbi ne zatrjuje, da ugotovitev toženke, da ima sprejemnik, ne drži. Glede na to tudi sodišče nima razloga za dvom v pravilnost ugotovitve, da je tožnik po podatkih Javnega zavoda RTV Slovenija zavezanec za plačilo obravnavanega prispevka.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Sodišče preverja zakonitost odločbe na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kot je obstajalo v času njene izdaje, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati morebitnih kasneje nastalih okoliščin. Če so te pomembne z vidika ugotavljanja tožničinih dohodkov in cenzusa za pridobitev veteranskega dodatka, s tem pa tudi pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je to lahko podlaga za vložitev nove zahteve.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - kvota za zaposlovanje invalidov - dejavnost varovanja
Iz besedila prvega odstavka 62. člena ZZRZI povsem jasno izhaja, da je obveznost zaposlovanja invalidov določena za vse delodajalce, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov). Zato tožbeno stališče, da bi moral organ ugotavljati, zakaj tožnica ni izpolnila predpisane kvote, nima podlage v zakonu.