predlog za dopustitev revizije - pripoznava dolga - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051535
SPZ člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prenos lastninske pravice - zastavna pravica - lex commissoria - komisoričen posel - delna ničnost pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora posamezno določilo v sklenjenem dogovoru med strankama presojati z vidika narave in namena klavzule lex commissoria, da se ugotovi ničnost takšnega spornega določila, vsebovanega v sklenjenem dogovoru, in da se prepreči nastanek pravnih posledic, ki izhajajo iz ničnega določila.
dopuščena revizija - vlaganja najemnika - obnovitvena dela na nepremičnini - vrednost opravljenih del - višina vlaganj - trditveno in dokazno breme - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče druge stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca in pritrditvijo stališču sodišča prve stopnje, da so navedbe tožene stranke glede vrednosti obnovitvenih del presplošne, ker posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, nepravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Glede na "obnovo gradu praktično v celoti" se namreč zahteva po opredelitvi vseh del z njihovim ovrednotenjem izkaže za nerazumno in prestrogo. Natančno naštevanje in vrednotenje posameznih del (od grobih gradbenih del do povsem preciznih konservatorsko - restavratorskih posegov) opravljenih v obdobju šestletne obnove bi se tako izkazalo kot množica podatkov, katerih potrebnost in uporabnost v pravdnem postopku bi bila vsaj vprašljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050714
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 277.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - oškodovanje upnikov - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - osebni stečaj - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZOZP člen 18. OZ člen 169, 963, 963/1. ZPIZ-1 člen 2.
obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - načelo popolne odškodnine - smrt zavarovanca med postopkom - dopuščena revizija
Za obdobje po smrti zavarovanca tožeča stranka ni upravičena do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS00050505
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 169, 963, 963/1. ZPIZ-1 člen 2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - prometna nesreča s smrtnim izidom - smrt zavarovanca - načelo popolne odškodnine - sistemska razlaga zakona - ocena ustavnosti ZOZP - dopuščena revizija
V primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, tožeča stranka ni upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZK-1 člen 6. OZ člen 352, 352/1.
dopuščena revizija - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
⁻ ali je bilo pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za presojo začetka teka subjektivnega zastaralnega roka v predmetni zadevi pomembno izključno načelo publicitete vpisov v zemljiško knjigo iz 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1),
⁻ ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno presodilo pritožbene navedbe tožnice zoper ugotovitve sodišča prve stopnje, da ravnanje uslužbenke toženke ni bilo protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00049760
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 105, 108, 113. OZ člen 86.
predlog za dopustitev revizije - etažna lastnina - skupni deli stavbe - nujni skupni del stavbe - zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe - stavbišče - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev predloga
OZ člen 16. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c. URS člen 14, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
OZ člen 39, 40, 40/2. ZGD-1 člen 638. ZPP člen 347, 347/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o preužitku - izročitev v last in posest - dopustnost pravne podlage - ničnost pogodbe - pravni interes za tožbo - prenos terjatev na prevzemno družbo - oškodovanje upnikov - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00049758
OZ člen 326, 326/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima potrošnik po prenehanju prvotne (kreditne) pogodbe zaradi njene prenovitve (novacije) možnost uveljavljati varstvo, ki mu ga zagotavlja evropska Direktiva 93/13, oziroma ali je stališče pritožbenega sodišča, da se po novaciji pogodbe ni več mogoče sklicevati na ničnost prvotne (prenovljene) pogodbe, materialnopravno zmotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050654
OZ člen 440, 508, 508/2 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 49, 49/2, 66. ZZK-1 člen 39, 41.
prodaja solastne nepremičnine - kršitev predkupne pravice - pričakovana lastninska pravica - prodaja tuje stvari - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - prehod lastninske pravice - jezikovna razlaga zakona
Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega.
Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00051051
ZIntPK člen 13, 16, 75. URS člen 2, 15, 15/3, 26, 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZVOP-1 člen 9, 9/1, 19, 19/3. ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost države - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - nezakonito razkriti podatki - obdelovalni model varstva podatkov - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - narava pravice - dopustnost posega v ustavno pravico - razlaga zakona - razlaga ZIntPK - jezikovna razlaga - načelo pravne države - načelo zakonitosti - aplikacija Supervizor - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Določbe 13., 16. in 75. člena tedaj veljavnega ZIntPk so bile dovolj jasne in določne, da je bilo z uporabo ustaljenih metod razlage mogoče priti do njihove enopomenske opredelitve in sklepa, da te določbe KPK niso dajale pooblastila za pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, kadar Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zoper posameznika še ni vodila nobenega postopka iz svoje pristojnosti niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintP.
KPK kot organ oblasti veže načelo zakonitosti (drugi odstavek 120. člena URS), zato bi glede na opisane (dovolj) jasne določbe tedaj veljavnega ZIntPK, ZVOP-1 in URS ter "obdelovalni model varstva podatkov" morala vedeti, da za poseg v tožničino ustavno pravico ni imela zakonske podlage. Dodatno težo pri presoji toženkine kvalificirane protipravnosti ima dejstvo, da je KPK z nezakonitim ravnanjem posegla v tožnico pravico do varstva osebnih podatkov, ki je ustavno varovana človekova pravica (38. člen URS), varstvo te pravice pa je v okviru pravice do spoštovanja zasebnega življenja zagotovljeno tudi z EKČP (8. člen). Pri nezakonitem posegu v ustavno varovano (človekovo) pravico veljajo za presojo ravnanja toženkinega organa strožja merila skrbnosti oziroma je prag kvalificirane protipravnosti nižji kot v primeru, če bi šlo za "navadno" zakonsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050656
URS člen 36. ZPP člen 339, 339/2-8, 371. SZ člen 103, 103/1-5, 103/3, 104, 112, 112a.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - naknadno plačilo - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica - pravica do izjave v postopku - dokazovanje - dokazni predlog - stanje TRR - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča že zgolj okoliščina, da gre za prirejeno razmerje, narekuje, da se zakonskega varstva lastnika ne zožuje prek varoval, ki so določena v SZ-1. Ta namreč nudijo vzpostavitev zadostnega ravnovesja med lastninsko pravico na eni ter pravico do spoštovanja doma z vsem socialnim kontekstom, vgrajenim v SZ-1, na drugi strani. Odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, čeprav je obveznost tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehala, pomeni dopusten ukrep za varovanje interesov tožnikov. Ta ukrep je tudi nujen, če naj lastninsko pravico jemljemo resno. V nasprotnem primeru bi namreč veljalo, da mora lastnik najprej podati najemniku izvensodni opomin, nato še sodnega v obliki tožbe in šele če toženec tudi do konca glavne obravnave zapadlega obroka najemnine ne poravna, bi lahko sodišče izdalo zoper njega obsodilno sodbo. Ta zgodba bi se lahko ponavljala nato iz obroka v obrok. Sodišče s tem torej tudi ni kršilo toženčeve pravice do spoštovanja doma. Do posega vanjo je namreč prišlo iz krivdnih vzrokov na njegovi strani, ki jih tudi po lastnikovem opominu v danem roku ni odpravil. Poseg vanjo ni samovoljen, marveč sodnovarstven ter temelji na zakonski podlagi, ki je (časovno in načinovno) tudi ustrezno obzirna do spoštovanja nedotakljivosti stanovanja.
retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - neupravičena pridobitev - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Ob dnevu vložitve tožbe so bili zastarani vsi dnevni zneski zamudnih obresti, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
URS člen 2. ZDoh-2 člen 18, 18-5, 92, 97, 97/1, 102. ZDPN-2 člen 4, 5, 7, 11, 16, 16/1, 16/2. ZDavP-2 člen 326. ZGD-1 člen 482.
dohodnina - davek iz dobička od kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine - preveč plačana dohodnina - vračilo preveč plačanega davka - pravna praznina - analogija - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Zaradi bistvenih podobnosti samih pravnih poslov pri prodaji nepremičnine in poslovnega deleža v gospodarski družbi ter v bistvenem enakega režima njune obdavčitve z dohodnino so tudi pri odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža uporabljiva pravila vračanja plačanega davka iz 16. člena ZDPN-2, ki se nanaša na nepremičnine.
Prvi del določbe 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da je strankino razdrtje pogodbe, ki je podlaga za prenos nepremičnine in s tem za nastanek davčne obveznosti, z davčnega vidika upoštevno, dokler promet z nepremičnino v smislu prenosa lastninske pravice (razpolagalni posel) še ni opravljen. Pogoj torej je, da novi pridobitelj še ni postal lastnik nepremičnine oziroma da je to v času razdrtja davčni zavezanec (prodajalec), kar pomeni, da z njegovega vidika zavezanca za plačilo davka ohranjeno stanje pred odsvojitvijo nepremičnine.
Revident v postopku ni trdil, tega pa ne navaja niti v reviziji, da je bila pogodba o prenosu poslovnega deleža razveljavljena s sodno odločbo, prav tako ne, da pred (nesodno) razveljavitvijo pogodbe z ex tunc učinki ni bil opravljen prenos njegovega poslovnega deleža na novega pridobitelja (nenazadnje iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je bil ta sprememba vpisana v sodni register).
Čeprav torej vračilo plačanega davka revidentu na podlagi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 ni mogoče, pa to samo po sebi ne izključuje vračila ob analogni uporabi naslednjega odstavka istega člena, ki ga omenja revizija in ki ureja vračilo plačanega davka v primeru nemožnosti izpolnitve ali le delne izpolnitve pogodbe o prenosu nepremičnine. Toženka zaradi načelne odklonitve vračila dohodnine – ker ta možnost ni predvidena v ZDavP-2 ali ZDoh-2 – te pravne podlage ni uporabila in je izrecno (obrazloženo) tudi ni zavrnila, prav tako ne sodišče z navrženim stališčem o neprimernosti uporabe določb ZDPN-2. Navedeno je imelo za posledico, da v dosedanjem postopku dejanske okoliščine zatrjevane razveljavitve pogodbe z ex tunc učinki sploh niso bile ugotovljene.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00049841
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 5, 52, 58. SPZ člen 48, 48/1, 92.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustna pogodba - obstoj ustnega dogovora - izjava volje - konkludentna dejanja - veljavnost dogovora - obličnost - pomanjkanje obličnosti - teorija realizacije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 48. člena SPZ v povezavi z določili 52. in 58. člena OZ,
- ali lahko večletna konkludentna ravnanja pravdnih strank (gradnja, vlaganja, ureditev doma s strani tožene stranke ter na drugi strani dovolitev posegov in soglasje za ureditev doma ter zaveza o kasnejšem prenosu lastninske pravice s strani tožeče stranke) nadomestijo pisni dogovor o prenosu lastninske pravice oziroma ustanovitvi služnosti,
- ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), oziroma podnačela prepovedi "venire contra factum proprium",
- ali je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno štelo, da dogovor med pravdnima strankama predstavlja zgolj pričakovanje, ki naj ne bi bilo pravno zavarovano.