ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 10, 10/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - FIP - zelo hude posledice - državljanstvo - pridobivanje podatkov - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve
Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37a, 37a/4. ZZSDT člen 27.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - neizdaja soglasja - neporavnane zapadle davčne obveznosti
Za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo morajo biti izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, med temi pa je tudi soglasje, ki ga pristojni organ izda po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (drugi odstavek 37. člena ZTuj-2), to je po ZZSDT. Če soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZZSDT, se prošnja za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne (četrti odstavek 37a. člena ZTuj-2).
dovoljenost revizije - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavnost in zakonitost uredbe - že rešeno pravno vprašanje
Revidentka z golim sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjevana pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi, prav tako tega ni izkazala z navedbo, da je v zadevi „posebej pomembno pravno vprašanje dopustnosti uporabe določil Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov po uveljavitvi Uredbe o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z dne 28. 2. 2008 za subjekte, ki opravljajo dejavnost kot tožnica, teh pa je veliko“, saj gre za presplošno navedbo. Kdaj se postavljeno vprašanje lahko šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče v svoji praksi že večkrat pojasnilo.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 522, 522/1-13, 523, 523/3-3, 523/4, 524, 524/4. URS člen 20. EKI člen 22.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - utemeljen sum - nerazumljivi prevodi
Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da so prevodi listin, ki jih je Ruska Federacija v zvezi z izročitvijo skladno s četrtim odstavkom 523. člena ZKP posredovala Republiki Sloveniji in na katere se pri utemeljevanju obstoja utemeljenega suma sklicuje izpodbijani pravnomočni sklep, nerazumljivi. Tako na podlagi prevodov listin, priloženih prošnji za izročitev, ni mogoče zaključiti o dokazih oziroma vsebini dokazov, ki naj bi utemeljevali obstoj utemeljenega suma in ugotoviti opis kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu. Povedano drugače; v obravnavanem primeru se izpodbijani sklep (sicer pavšalno) sklicuje na listine, priložene prošnji za izročitev, katerih prevodi pa niso razumljivi; tako na njihovi podlagi ni mogoče zaključiti o obstoju utemeljenega suma, iz njih pa tudi ni razviden opis kaznivega dejanja, ki se očita tujcu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015987
URS člen 22, 25. ZUS-1 člen 52, 74, 75/1, ZMZ člen 21, 26.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje zaradi istospolne usmerjenosti - zaščita izvorne države - presoja dejanskega stanja v pritožbenem postopku - tožbene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - zdravstveno stanje prosilca
Vrhovno sodišče je tudi že pojasnilo, da je sicer mogoče govoriti o dejanjih preganjanja v smislu 26. člena ZMZ neodvisno od okoliščine, ali je prosilec prijavil policiji zatrjevano nasilje ali ne. Tudi če ga ni, pa je tako zahtevo za mednarodno zaščito mogoče zavrniti, vendar ne zato, ker ne gre za dejanje preganjanja, ampak ker ga (seveda če ga) pred njim lahko zaščiti že izvorna država in torej ni potrebe, da bi to storila druga država. Glede tega je namreč relevantno vprašanje, ali so ga subjekti zaščite pripravljeni oziroma zmožni zaščititi.
Tožnik se v izvorni državi glede tega dejanja ni obrnil po pomoč na državne subjekte, kar pa seveda ne pomeni, da mu izvorna država (organi pregona) ni zmožna ali noče nuditi zaščite. V takih primerih je po presoji Vrhovnega sodišča na prosilcu težje dokazno breme, da dokaže, da se ni obrnil na državne subjekte, ker mu ti niso pripravljeni ali zmožni nuditi zaščite.
Pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v obravnavani zadevi niti ni dopusten, saj se v pritožbenem postopku presoja Vrhovnega sodišča omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje. Tako je lahko predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah (npr. prej veljavni 21. člen ZMZ in sedaj veljavni 21. člen ZMZ-1 določata rok za predložitev dokazov), kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanja o sodnem varstvu v upravnem sporu. Omejitev navajanja (in izvajanja) novih dejstev in dokazov na določen čas oziroma na del postopka odločanja upravnih organov namreč omogoča ne le ekonomičnost postopka, temveč tudi njegovo koncentracijo na podlagi možnosti ugotovitve upoštevnega dejanskega stanja kot podlage za odločitev v zadevi.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/1-1, 85, 85/1, 85/1-1, 85/2. ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6.
dovoljena revizija - davek po petem odstavku 68. člena ZdavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - verjetna davčna osnova - dokazovanje - glavna obravnava - zaslišanje prič
Obstoj zatrjevane gotovine pred prvim dnem inšpiciranega obdobja pomeni dejstvo, ki zmanjšuje višino davčne osnove (nenapovedani dohodki izvirajo iz obdobja pred 1. 1. 2008) in je zato skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazno breme za njegovo izkazanost na davčnem zavezancu.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 vsebuje specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni, tj. obdavčitev premoženja, ki bi moralo biti obdavčeno kot dohodek, pa ni bilo. Na ta način izenačuje obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasleduje javni interes po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov.
Obdavči se razlika med ugotovljeno vrednostjo premoženja in dohodki, ki so že bili obdavčeni, ter dohodki, ki niso predmet obdavčitve, ne pa celotno premoženje, ki ga je davčni zavezanec kadarkoli pridobil oziroma posedoval.
V primeru odsotnosti listinskih dokazov se lahko dejstva oziroma trditve seveda dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezno substanciran, ustrezen in primeren.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 203, 215, 220, 220/2-b, 236, 236/2, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (Izvedbena uredba) člen 365.
dovoljena revizija - carine - pomembno pravno vprašanje - odpust dajatev - zloraba sistema - napaka carinskih organov - naknadna vknjižba carinskega dolga - zmotna uporaba materialnega prava
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b. točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije
Sklep o dopustitvi revizije je bil pooblaščencu tožnika vročen 30. 9. 2016, kar pomeni, da bi morala biti revizija vložena v 15 dneh, in sicer je to najkasneje v ponedeljek, 17. 10. 2016. Vložena je bila 28. 10. 2016, torej prepozno. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odvetnik - novo pooblastilo
Pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2506/2016 z dne 9. 11. 2016 je bila vročena tožniku dne 1. 12. 2016. Iz pooblastila, ki je bilo priloženo predlogu za dopustitev revizije, je razvidno, da je bilo sestavljeno dne 13. 11. 2015 in zato ne predstavlja novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
dovoljenost revizije - zavrženje priglasitve davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi - ni vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Spor o zavrženju priglasitve davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti po 303. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) se ne glasi na denarno vrednost.
Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora najprej konkretizirati pravno vprašanje, glede katerega uveljavlja odstop in nato opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbami, s katerimi utemeljuje odstop, ter zatrjevani odstop konkretno utemeljiti. Revident pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča ni izpostavil na zahtevani način in tudi ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, na katero se sklicuje.
Stališča sodb Vrhovnega sodišča je treba razlagati v povezavi z okoliščinami posameznega obravnavanega primera.
Določba petega odstavka 25. člena ZUS-1, ki ureja način in merila za povrnitev stroškov v različnih primerih ustavitve postopka po 39. členu ZUS-1, je bila v 25. člen ZUS-1 vnesena z novelo ZUS-1A, ki je sledila odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-147/08, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009, s katero je bila ugotovljena neustavnost dotedanje ureditve načina odločanja o stroških v primerih ustavitev postopkov v upravnem sporu. Zakonodajalec je navedeno odločbo Ustavnega sodišča izvršil tako, da je v 25. člen ZUS-1 vnesel nov peti odstavek, v katerem je v prvem stavku za primer, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, določil, da sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, to je po določbah ZPP.
Določba 107. člena ZPP sicer zahteva predložitev izvirnika listine, če tako zahteva pravdna stranka. Vendar pa obstoj očitane procesne kršitve preprečuje okoliščina, da je s to listino sodišče prve stopnje le dopolnilno dokazno ocenjevalo tožnikove trditve, da je bil tudi sporni znesek posojen in ne vrnjen, da je toženec pripoznal dolg s predhodnimi delnimi plačili dela posojenega zneska ter da je bilo zato zastaranje pretrgano (beležnica je namreč predstavljala dokaz o vrnjenih zneskih iz več posojilnih pogodb, med katerimi pa sicer ni bilo navedenih spornih zneskov skupno danega posojila). Sodišče prve stopnje se je namreč oprlo še na druge indice in dokaze – na posojilne pogodbe, potrdilo o nakazilu enega od predhodno vrnjenih zneskov, pisno izjavo toženca, izpovedbe prič in tožečih strank.
Ugotavljanje obstoja indicev in proces nadaljnjega indičnega sklepanja na (ne)obstoj odločilnega dejstva predstavljata sestavni del dokazne ocene, ki jo v revizijskem postopku ni dopustno izpodbijati nje dejanskega stanja in ne očitanih procesnih kršitev (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Pravdne stranke niso dolžne same „ugibati“ in posebej poizvedovati, ali so zaprošene listine bile že pribavljene in vložene v spis, torej skrbeti za (pravočasno) seznanitev z dokaznim materialom, katerega se jim niti ne vroča in so tako lahko z njim seznanjene le na podlagi obvestila sodišča. In tudi jim ni zgolj z nudenjem dostopa do spisa omogočeno, da se lahko učinkovito in pravočasno seznanijo z vsemi spremembami v procesnem spisovnem gradivu, na katerega pridobivanje nimajo vpliva, ker ga po formalni dopustitvi dokaznega predloga zbira samo sodišče in zanj izvedo šele na podlagi obvestila sodišča.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izbira delavca
Sodišče bi moralo utemeljenost zahtevka za transformacijo presojati neodvisno od tožnikovega ponovno vzpostavljenega delovnega razmerja s toženko, nato pa šele (v primeru utemeljenosti zahtevka za transformacijo) tožniku prepustiti izbiro, ali bo uveljavljal nadaljevanje delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višjega svetovalca, ali pa bo (če bo v tem sporu sploh uspel) uveljavljal delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDU člen 45, 45/4, 53, 53/1.
kolektivni delovni spor - volitve sveta delavcev - rok za uveljavljanje nezakonitosti volitev - objava volilnih rezultatov
Glede na to, da zakon kot sankcijo za bistveno kršitev postopka volitev določa njihovo razveljavitev, je stališče, da rok za sodno varstvo teče od objave volilnih rezultatov (takrat je postopek volitev zaključen), pravilno. Zato sta sodišči prve in druge stopnje kot začetek teka roka za vložitev tožbe v tem kolektivnem delovnem sporu pravilno vezali na datum, ko je bil izid volitev objavljen tako, da je bil dostopen vsem delavcem v družbi.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007037
ZUPJS člen 32, 34. ZUP člen 103, 125.
pravica iz javnih sredstev - varstveni dodatek- materialni rok - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku je ugodnost za stranko, ki je zamudila rok za procesno dejanje, ko postopek že teče. Gre za ugodnost v primeru zamude procesnega in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev določene materialne pravice, o kateri se odloča po ZUP. Z vrnitvijo v prejšnje stanje v upravnem postopku ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice.
ZUPJS v 34. členu določa, da center za socialno delo o pravicah iz javnih sredstev odloča po ZUP, če v tem zakonu posamezna vprašanja niso drugače urejena. Postopek se začne z vlogo vlagatelja ali po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Varstveni dodatek na podlagi 32. člena ZUPJS pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
Obstoj delovnega razmerja po izdaji pravnomočne sodbe je vezan na vrnitev delavca na delo oz. na uveljavljanje prisilne izvršbe odločitve sodišča o vrnitvi delavca na delo. Tožniku delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, zato tudi ni bila vložena prijava v zavarovanje.
Če bi prišlo do realizacije sodbe v celoti, bi eden od nosilcev zavarovanja prejel prijavo v zavarovanje, na tej podlagi uskladil podatke v matični evidenci ter zavarovalno dobo na podlagi vzpostavitve in trajanja delovnega razmerja upošteval pri odločitvi o pravici do pokojnine in njeni odmeri.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela - podaljšanje poskusnega dela - rok za odpoved - zagovor pred odpovedjo - ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi
ZDR v drugem odstavku 125. člena določa le možnost in ne obveznosti podaljšanja poskusnega dela v primeru delavčeve začasne odsotnosti z dela.
Ni mogoče pritrditi reviziji, da bi moral delodajalec delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi že takoj oziroma najkasneje v prekluzivnem roku 30 dni od posameznega dogodka v času trajanja poskusnega dela, ki je kasneje, ob izteku tega, naveden med razlogi za oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Opredelitev, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (četrti odstavek 125. člena ZDR), je treba razumeti tako, da ob negativni oceni poskusnega dela ob poteku poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved. Po naravi stvari (razen izjemoma) se šele takrat takšen razlog sploh ugotovi, posledično pa odpove pogodba o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007016
ZPP člen 111, 111/4. OZ člen 62, 62/2. ZS člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - upokojitev - rok za vložitev tožbe - materialni rok - podaljšanje roka, kadar je zadnji dan roka dela prost dan
V teoriji je sprejeto stališče, da se tudi za materialne roke uporablja določba 111. člena ZPP o štetju rokov, razen četrtega odstavka tega člena, ki vsebuje pravilo o podaljšanju roka, kadar se zadnji dan roka izteče na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon.
ZDR-1 in ZJU glede računanja rokov za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi nimata posebnih določb, zato je glede tega treba uporabiti splošna pravila civilnega prava, konkretno določbo 62. člena OZ. Tretji odstavek 62. člena OZ določa, da se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Tožbo v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je potrebno vložiti na sodišče, zato je glede vprašanja kdaj se po zakonu ne dela merodajna zakonodaja, ki ureja poslovanje sodišč.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navedba dejanskega razloga za odpoved - sprememba organizacije dela - pravočasnost predlaganih dokazov
Opredelitev razlogov za odpoved, kljub preobilici splošnih navedb o tem, kaj vse je tožena stranka že preučila in kaj vse še bo, vendarle vsebuje povsem jasno navedbo, da se delo, ki ga je opravljal tožnik v celoti prerazporedi na preostale še zaposlene delavce pri delodajalcu, kar kaže na odločitev tožene stranke, da spremeni organizacijo dela tako, da za enega delavca (to je tožnika) zmanjša število bonitetnih analitikov in delo, ki je tudi sicer zmanjšano po obsegu, prerazporedi med druge delavce. Navedeno pa je organizacijski razlog zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.