ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVPNPP člen 12, 12/1.
ukrep tržnega inšpektorja - agresivna poslovna praksa - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija opisa prekrška - odločba o prekršku - določnost naložene obveznosti - zelo hude posledice - prepoved oglaševanja - vpliv na poslovanje ni izkazan
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve (prepoved uporabe agresivne poslovne prakse). Očitno je spregledal, da sodišče prve stopnje ni presojalo zakonitosti odločbe o prekršku (če takšna sploh obstaja), za kar niti ni pristojno, temveč je presojalo zakonitost ukrepa tržnega inšpektorja, izdanega na podlagi 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
Kakšne so konkretne posledice odločitve (na primer: vpliv na poslovanje) in zakaj so te zanj zelo hude pa revident ni navedel, niti izkazal.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1016026
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.
dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave
Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin.
Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS1015952
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17. ZUS-1 člen 52, 74, 74/1, 75, 75/1, 76, 79, 79/1, 80. ZMZ člen 125.
predaja odgovorni državi članici - mednarodna zaščita - postopki po Uredbi Dublin III
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje. Ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile v dosedanjem postopku ugotovljene okoliščin prečkanja hrvaške meje, gre dejansko za v procesnem predlogu prikrit pritožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku, kar ni predmet pritožbene presoje. Vrhovno sodišče zato postopka ni prekinilo do odločitve SEU v zvezi z vprašanji, postavljenimi v zadevi I Up 220/2016.
V primerih, ko je že bil opravljen osebni razgovor in ni drugih okoliščin, ki bi zahtevale, da se da stranki možnost ponovne neposredne izjave pred uradno osebo, ta v ponovljenem postopku ni obvezen.
Možnost vlaganja prošenj za mednarodno zaščito prosilcem ne zagotavlja izbire države glede na njihovo mnenje o (ne)ustreznosti konkretne zdravstvene terapije.
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.).
Sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov (npr. organov EU, ESČP, UNHCR).
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 522, 522/1-13, 523, 523/3-3, 523/4, 524, 524/4. URS člen 20. EKI člen 22.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - utemeljen sum - nerazumljivi prevodi
Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da so prevodi listin, ki jih je Ruska Federacija v zvezi z izročitvijo skladno s četrtim odstavkom 523. člena ZKP posredovala Republiki Sloveniji in na katere se pri utemeljevanju obstoja utemeljenega suma sklicuje izpodbijani pravnomočni sklep, nerazumljivi. Tako na podlagi prevodov listin, priloženih prošnji za izročitev, ni mogoče zaključiti o dokazih oziroma vsebini dokazov, ki naj bi utemeljevali obstoj utemeljenega suma in ugotoviti opis kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu. Povedano drugače; v obravnavanem primeru se izpodbijani sklep (sicer pavšalno) sklicuje na listine, priložene prošnji za izročitev, katerih prevodi pa niso razumljivi; tako na njihovi podlagi ni mogoče zaključiti o obstoju utemeljenega suma, iz njih pa tudi ni razviden opis kaznivega dejanja, ki se očita tujcu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015987
URS člen 22, 25. ZUS-1 člen 52, 74, 75/1, ZMZ člen 21, 26.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje zaradi istospolne usmerjenosti - zaščita izvorne države - presoja dejanskega stanja v pritožbenem postopku - tožbene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - zdravstveno stanje prosilca
Vrhovno sodišče je tudi že pojasnilo, da je sicer mogoče govoriti o dejanjih preganjanja v smislu 26. člena ZMZ neodvisno od okoliščine, ali je prosilec prijavil policiji zatrjevano nasilje ali ne. Tudi če ga ni, pa je tako zahtevo za mednarodno zaščito mogoče zavrniti, vendar ne zato, ker ne gre za dejanje preganjanja, ampak ker ga (seveda če ga) pred njim lahko zaščiti že izvorna država in torej ni potrebe, da bi to storila druga država. Glede tega je namreč relevantno vprašanje, ali so ga subjekti zaščite pripravljeni oziroma zmožni zaščititi.
Tožnik se v izvorni državi glede tega dejanja ni obrnil po pomoč na državne subjekte, kar pa seveda ne pomeni, da mu izvorna država (organi pregona) ni zmožna ali noče nuditi zaščite. V takih primerih je po presoji Vrhovnega sodišča na prosilcu težje dokazno breme, da dokaže, da se ni obrnil na državne subjekte, ker mu ti niso pripravljeni ali zmožni nuditi zaščite.
Pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v obravnavani zadevi niti ni dopusten, saj se v pritožbenem postopku presoja Vrhovnega sodišča omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje. Tako je lahko predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah (npr. prej veljavni 21. člen ZMZ in sedaj veljavni 21. člen ZMZ-1 določata rok za predložitev dokazov), kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanja o sodnem varstvu v upravnem sporu. Omejitev navajanja (in izvajanja) novih dejstev in dokazov na določen čas oziroma na del postopka odločanja upravnih organov namreč omogoča ne le ekonomičnost postopka, temveč tudi njegovo koncentracijo na podlagi možnosti ugotovitve upoštevnega dejanskega stanja kot podlage za odločitev v zadevi.
dopuščena revizija - dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije
Sklep o dopustitvi revizije je bil pooblaščencu tožnika vročen 30. 9. 2016, kar pomeni, da bi morala biti revizija vložena v 15 dneh, in sicer je to najkasneje v ponedeljek, 17. 10. 2016. Vložena je bila 28. 10. 2016, torej prepozno. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odvetnik - novo pooblastilo
Pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2506/2016 z dne 9. 11. 2016 je bila vročena tožniku dne 1. 12. 2016. Iz pooblastila, ki je bilo priloženo predlogu za dopustitev revizije, je razvidno, da je bilo sestavljeno dne 13. 11. 2015 in zato ne predstavlja novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
dovoljenost revizije - zavrženje priglasitve davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi - ni vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Spor o zavrženju priglasitve davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti po 303. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) se ne glasi na denarno vrednost.
Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča mora najprej konkretizirati pravno vprašanje, glede katerega uveljavlja odstop in nato opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbami, s katerimi utemeljuje odstop, ter zatrjevani odstop konkretno utemeljiti. Revident pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča ni izpostavil na zahtevani način in tudi ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, na katero se sklicuje.
Stališča sodb Vrhovnega sodišča je treba razlagati v povezavi z okoliščinami posameznega obravnavanega primera.
Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 203, 215, 220, 220/2-b, 236, 236/2, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (Izvedbena uredba) člen 365.
dovoljena revizija - carine - pomembno pravno vprašanje - odpust dajatev - zloraba sistema - napaka carinskih organov - naknadna vknjižba carinskega dolga - zmotna uporaba materialnega prava
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b. točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/1-1, 85, 85/1, 85/1-1, 85/2. ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6.
dovoljena revizija - davek po petem odstavku 68. člena ZdavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - verjetna davčna osnova - dokazovanje - glavna obravnava - zaslišanje prič
Obstoj zatrjevane gotovine pred prvim dnem inšpiciranega obdobja pomeni dejstvo, ki zmanjšuje višino davčne osnove (nenapovedani dohodki izvirajo iz obdobja pred 1. 1. 2008) in je zato skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazno breme za njegovo izkazanost na davčnem zavezancu.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 vsebuje specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni, tj. obdavčitev premoženja, ki bi moralo biti obdavčeno kot dohodek, pa ni bilo. Na ta način izenačuje obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasleduje javni interes po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov.
Obdavči se razlika med ugotovljeno vrednostjo premoženja in dohodki, ki so že bili obdavčeni, ter dohodki, ki niso predmet obdavčitve, ne pa celotno premoženje, ki ga je davčni zavezanec kadarkoli pridobil oziroma posedoval.
V primeru odsotnosti listinskih dokazov se lahko dejstva oziroma trditve seveda dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezno substanciran, ustrezen in primeren.
Določba petega odstavka 25. člena ZUS-1, ki ureja način in merila za povrnitev stroškov v različnih primerih ustavitve postopka po 39. členu ZUS-1, je bila v 25. člen ZUS-1 vnesena z novelo ZUS-1A, ki je sledila odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-147/08, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009, s katero je bila ugotovljena neustavnost dotedanje ureditve načina odločanja o stroških v primerih ustavitev postopkov v upravnem sporu. Zakonodajalec je navedeno odločbo Ustavnega sodišča izvršil tako, da je v 25. člen ZUS-1 vnesel nov peti odstavek, v katerem je v prvem stavku za primer, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, določil, da sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, to je po določbah ZPP.
Določba 107. člena ZPP sicer zahteva predložitev izvirnika listine, če tako zahteva pravdna stranka. Vendar pa obstoj očitane procesne kršitve preprečuje okoliščina, da je s to listino sodišče prve stopnje le dopolnilno dokazno ocenjevalo tožnikove trditve, da je bil tudi sporni znesek posojen in ne vrnjen, da je toženec pripoznal dolg s predhodnimi delnimi plačili dela posojenega zneska ter da je bilo zato zastaranje pretrgano (beležnica je namreč predstavljala dokaz o vrnjenih zneskih iz več posojilnih pogodb, med katerimi pa sicer ni bilo navedenih spornih zneskov skupno danega posojila). Sodišče prve stopnje se je namreč oprlo še na druge indice in dokaze – na posojilne pogodbe, potrdilo o nakazilu enega od predhodno vrnjenih zneskov, pisno izjavo toženca, izpovedbe prič in tožečih strank.
Ugotavljanje obstoja indicev in proces nadaljnjega indičnega sklepanja na (ne)obstoj odločilnega dejstva predstavljata sestavni del dokazne ocene, ki jo v revizijskem postopku ni dopustno izpodbijati nje dejanskega stanja in ne očitanih procesnih kršitev (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Pravdne stranke niso dolžne same „ugibati“ in posebej poizvedovati, ali so zaprošene listine bile že pribavljene in vložene v spis, torej skrbeti za (pravočasno) seznanitev z dokaznim materialom, katerega se jim niti ne vroča in so tako lahko z njim seznanjene le na podlagi obvestila sodišča. In tudi jim ni zgolj z nudenjem dostopa do spisa omogočeno, da se lahko učinkovito in pravočasno seznanijo z vsemi spremembami v procesnem spisovnem gradivu, na katerega pridobivanje nimajo vpliva, ker ga po formalni dopustitvi dokaznega predloga zbira samo sodišče in zanj izvedo šele na podlagi obvestila sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela - poskusno delo - nezakonito podaljšanje poskusnega dela - prepozna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ob nezakonitem podaljšanju poskusnega dela je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tudi prepozna, saj delodajalec lahko delavcu v skladu z določbo četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 redno odpove pogodbo o zaposlitvi le v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela (za katerega ugotovi, da ga delavec ni uspešno opravil), ne pa veliko kasneje.
Določitev poskusnega dela v daljšem obdobju kot je predvideno v Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnost v Republiki Sloveniji, predstavlja pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
Ob tem, da se torej skupine zahtevnosti predvsem vežejo tudi na zahtevano izobrazbo in da toženka ne pojasni, v katero skupino zahtevnosti je (po svojih aktih ali sicer) opredelila tožnikovo delovno mesto, če ne v V. skupino, oziroma kakšno obdobje poskusnega dela ima predvideno za tožnikovo delovno mesto ter ob tem, da ni trdila, da je poskusno delo za tožnika že prvotno znižala iz petih mesecev na štiri ali tri, revizijske navedbe ne morejo biti uspešne.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare - sprememba zakona - pravna kvalifikacija vzroka telesne okvare - poškodba pri delu - poškodba izven dela - sprememba zakona - sprememba opredelitve vzroka poškodbe
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1 do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 tako še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 63. Ustava RS člen 22, 52. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje invalidnosti - invalidska pokojnina - svoj poklic - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka
I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu.
Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper delodajalca, ki je hkrati stvarno in krajevno pristojno sodišče, bi lahko vzbudilo dvom o objektivni nepristranskosti sodišča.
ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 129, 129/1. ZS člen 113, 113a.
predmet odločanja - vezanost sodišča na upravno odločbo - okvir sodne presoje
Obseg uveljavljanja sodnega varstva je odvisen od vsebine in načina predhodnega odločanja pri posameznih nosilcih socialnih zavarovanj oziroma organov, pri katerih se socialne pravice uveljavljajo.
Ker je toženec v izpodbijanem sklepu in odločbi odločal le v okvirih procesnega upravnopravnega vprašanja in sta bili sodišči vezani na presojo navedenega vprašanja, ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti očitek kršitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Ker tožnik v upravnem postopku domnevnega zastaranja ni uveljavljal in zato to ni bil predmet izpodbijanega sklepa in odločbe, revizijske navedbe o domnevnem zastaranju dolga za presojo niso odločilne.
ZDR člen 83, 83/2, 87. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 286, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vročitev vabila na zagovor in pisne obdolžitve - okoliščine zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - prekluzija navedb - nova zaposlitev - pravočasno uveljavljanje
Vročitev pisanja, ki naj bi vsebovalo vabilo na zagovor in pisno obdolžitev, ni bila opravljena po določbah ZPP, ki veljajo za osebno vročitev.
Odgovornost za nepravilno vročitev je prvenstveno na strani tožene stranke. Prav tako niso odločilne navedbe o kršitvi delovnih obveznosti tožnika in povzročitvi škode; odpoved je nezakonita že zaradi opustitve zagovora.