starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - odbitki (malusi) - poseg v pričakovane pravice - socialna država
Tožnik pogojev za starostno pokojnino ni izpolnjeval, saj se za njeno priznanje ne upošteva dokupljena doba. Izpolnjeval pa je pogoje za predčasno pokojnino, urejeno v 29. členu ZPIZ-2. Za leto 2014 je bil določen pogoj starosti 58 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe. Odmera predčasne pokojnine je enaka odmeri starostne pokojnine s tem, da se predčasna pokojnina na podlagi 38. člena ZPIZ-2 trajno zmanjša za 0,3 % za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe - trditveno in dokazno breme
Ni možno šteti, da je sodišče zmotno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, če je svojo odločitev oprlo na skladne in neprerekane navedbe obeh strank o času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kadar stranka navede neko dejstvo, kot je to storil tožnik v tožbi, nasprotna stranka pa tem navedbam pritrdi, potem od nasprotne stranke ni mogoče zahtevati, da še dodatno (v konkretnem primeru s predložitvijo dokazila o vročitvi) dokazuje dejstvo, ki ga je priznala.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazloženost odpovedi - navidezni odpovedni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje prič
Res velja načelna dolžnost sodišč, da izvajajo predlagane dokaze, saj zavrnitev utemeljujejo le upravičeni razlogi. Vendar lahko sodišče utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagal tožnik, naj bi izpovedale o nameravani zaposlitvi drugega delavca na njegovo delovno mesto, kar samo po sebi ne more biti pomembno. Pomembno je namreč, kaj se je dejansko zgodilo – to pa ni bila zaposlitev drugega delavca, ampak le prenos tožnikovih nalog na drugega zaposlenega.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pravica do zagovora - konkretizirano vabilo na zagovor - vsebina vabila na zagovor
V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Da bi bil tožnici zagotovljen učinkovit zagovor, bi morala tožena stranka v vabilu konkretno navesti, pri katerih dveh nalogah tožnica tehničnega pregleda ni opravila brezhibno in katere konkretne pomanjkljivosti so bile pri teh dveh nalogah ugotovljene. Vsega tega v pisnem vabilu na zagovor ni bilo, zato tožnica zagovora v svojo obrambo ni mogla podati.
dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pravnega pojma - pravno dejstvo - uporaba predpisa - invalidnina - nadomestilo za invalidnost - pravice iz invalidskega zavarovanja - pravna praznina
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, je nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo.
Ker ZPIZ-2 glede uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost (pravice iz invalidskega zavarovanja oziroma na podlagi invalidnosti) ne vsebuje izrecnih (prehodnih ali drugih) določb, po katerih bi bilo treba v primeru opredelitve vzroka poškodbe, ki je nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporabiti (novo) definicijo iz 66. člena ZPIZ-2. Zato je treba uporabiti pravilo, da se pravna kvalifikacija nekega dejstva opravi v trenutku, ko pravo na to dejstvo veže določene pravne posledice, kar predstavlja trenutek spremembe navadnega dejstva v pravno dejstvo.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje.
Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki.
zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve – novi dokazi
Sodišče novih dokazov, ki jih je zagovornik navedel v zahtevi za sodno varstvo, utemeljeno ni presojalo (drugi odstavek 55. člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 62. člena ZP-1), ker bi jih morala in mogla navesti že storilca v izjavi prekrškovnemu organu, ko so jima bili prekrški predstavljeni in sta bila poučena, da morata v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bosta več mogla uveljavljati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka - izguba zaupanja
Glede na vse okoliščine tega primera in interese obeh strank ni možno šteti, da je tožena stranka zaradi očitane kršitve utemeljeno do te mere izgubila zaupanje v tožnico, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
ZPIZVZ člen 2. Uredba (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - prekrivanje dob - seštevanje dob - doba v JLA
Pravila za upoštevanje različnih zakonodaj glede pravice do starostne pokojnine oziroma koordinacijo med njimi so urejena v 5. poglavju Uredbe (ES) 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Gre za določbe o seštevanju, dodeljevanju in pravilih za preprečevanje prekrivanja dob in dajatev. Če oseba ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice samo po zakonodaji ene države in bi ostala brez pravic, je treba uporabiti koordinacijska pravila o seštevanju zavarovalnih dob.
Sporno je, kateri nosilec zavarovanja mora upoštevati dobo zavarovanja v JLA, saj se odločbi nanašata na isto obdobje. Kako se upošteva doba, ki se prekriva, določa peti odstavek 12. člena Uredbe (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe (ES) 883/2004. Na tej podlagi vsako dobo, ki je po zakonodaji dveh ali več držav enakovredna, upošteva samo nosilec države članice, po katere zakonodaji je bila oseba nazadnje obvezno zavarovana pred navedeno dobo. Če oseba pred to dobo ni bila obvezno zavarovana po zakonodaji katere od držav članic, navedeno dobo upošteva nosilec države članice, katere zakonodaja je prvič obvezno veljala za zadevno osebo po navedeni dobi. To pravilo je bilo pravilno uporabljeno v primeru tožnika.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo – pravice obrambe – pravica do poštenega sojenja – dopolnitev dokaznega postopka – pravni pouk
V primeru, ko sodišče po vloženi zahtevi za sodno varstvo ponovi ali dopolni dokazni postopek, mora o tem obvestiti storilca ter ga seznaniti, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v 5 dneh po prejemu obvestila (peti odstavek 65. člena ZP-1).
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - izvedensko mnenje - nepristranskost izvedenskega mnenja
Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.
Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - začasni odvzem - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje - začetek postopka o prekršku
Prekluzivni roki po ZP-1 (na primer roki za vložitev pravnih sredstev, kot sta zahteva za sodno varstvo ali pritožba) so nepodaljšljivi, teh pa ni mogoče enačiti z naravo petdnevnega roka iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1, ki za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.
Postopek o prekršku se lahko skladno s tretjim odstavkom 11a. člena ZP-1 začne z dnem, ko je prekrškovni organ obveščen, da je državni tožilec zavrgel (kazensko) ovadbo kaznivega dejanja.
Okoliščina, da je ena od zaposlenih pri toženi stranki sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Celju, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - prenehanje pogodbe o zaposlitvi po odločbi sodišča - trajanje delovnega razmerja - porušeni odnosi - izguba zaupanja
Obsodba za kaznivo dejanje jemanja podkupnine na delovnem mestu je pri toženi stranki vzbudila utemeljen dvom v njegovo pošteno delovanje na delovnem mestu, zato je objektivno razumljivo, da tudi nadaljnjega zaupanja ni več mogoče pričakovati.
Datum sodne razveze pogodbe o zaposlitvi se lahko določi pred datumom izdaje prvostopenjske sodbe, če pride pred njeno izdajo do spremembe delavčevega statusa. Dokončna izguba zaupanja, na katero je datum prenehanja vezalo sodišče druge stopnje, je subjektivna okoliščina na strani delodajalca, ki ne more biti odločilna (tudi ni objektivno preverljiva) za določitev trajanja delovnega razmerja.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča je okoliščina, da je bil dolžnik dolga leta sodnik na sodišču, ki je v isti stavbi kot Višje sodišče v Celju ter da so se sodniki Višjega sodišča v Celju z njim srečevali in bili njegovi sodelavci, takšna okoliščina, ki utemeljuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018866
ZVPot člen 52, 52/4, 54, 54/1, 54/2, 55, 55/3. ZPP člen 367, 367/2, 377.
leasing pogodba - prodaja na obroke - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravne posledice odstopa od pogodbe - vrnitev danega - povračilo koristi - škoda - pozitivni pogodbeni interes - varstvo potrošnikov - nasprotna tožba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 132, 243, 619.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - kršitev pogodbenih obveznosti - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da tožeči stranki kot odškodnino zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine prisodi razliko med stroški za električno energijo, ki bi ji nastali z uporabo ogrevalnega sistema z ugotovljenimi stvarnimi napakami, in stroški zanjo, če ta teh ne bi imel.
zavarovalna pogodba - razlaga pogodbenih določil - splošni zavarovalni pogoji - pojem tretje osebe - škoda delavca podizvajalca
Tožnik s primerljivimi klavzulami splošnih pogojev drugih zavarovalnic in razlago splošnih pogojev ne omaje logične in sistematične presoje sodišča druge stopnje, da je „tretji“ v smislu splošnih pogojev lahko le oseba, ki ni imela zveze z delanim procesom na gradbišču.
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tako poleg obogatitve na strani tožene stranke tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje pa mora biti vselej konkretno in realno. Kot je zaključilo že pritožbeno sodišče, revidentka v postopku ni zatrjevala, da je želela predmetno opremo na primer sama uporabljati, jo oddati v najem, jo prodati ali kaj podobnega, pri čemer tudi nikoli na zatrjevala, da bi toženko pozvala k vračilu sporne opreme.
Upoštevaje navedene okoliščine, je pravilna materialnopravna presoja, da podlaga za plačilo uporabnine ni podana, saj tožnica ni izkazala prikrajšanja. Ob takšnem ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju stvari je tožničin tožbeni zahtevek nesklepčen, nadaljnji dokazni postopek pa tako tudi ni bil potreben.