• Najdi
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep II Cp 530/2026
    20.3.2026
    STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092024
    ZZK-1 člen 236, 236/1, 236/2.
    etažna lastnina - zemljiškoknjižni predlog - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - predlog za vpis v zemljiško knjigo - odločanje po stanju ob začetku zemljiškoknjižnega postopka
    Davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo prvega in drugega odstavka 236. člena ZZK-1 hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 82/2025
    12.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00088719
    ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/2, 41. SPZ člen 7, 8, 18, 18/1. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta - samostojen predmet stvarnih pravic - parcela - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - pritožbene novote - pritožbene novote v nepravdnem postopku
    ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1. Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.

    Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica, zemljiška parcela, na kateri objekt stoji.

    Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane.
  • 3.
    VSL Sklep I Cp 1398/2024
    18.7.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00087677
    ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 36, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a.
    nadomestni sklep - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče
    Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.
  • 4.
    VSL Sklep I Ip 229/2025
    16.4.2025
    IZVRŠILNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00085563
    SPZ člen 105, 105/4. ZVEtL-1 člen 41, 42, 43, 44, 46. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 65, 65/2, 65/3, 65/5, 71, 73, 73/2. ZPP člen 11, 11/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nepravdni postopek - ugovor tretjega - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - obstoj pravice na predmetu izvršbe - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - lastninska pravica na predmetu izvršbe - stvar izven pravnega prometa - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku
    Dejstvo je, da obstoji utemeljen dvom v dopustnost izvršbe na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je bila v tem postopku dovoljena izvršba, saj je v teku nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča v zvezi s temi istimi nepremičninami. Če bi se izkazalo, da gre v naravi dejansko za pripadajoče zemljišče k stavbi, bi to pomenilo, da izvršba na te predmete ne bi bila dopustna. Nedopustna pa izvršba ne bi bila le zato, ker bi na predmetu izvršbe obstajala pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo, temveč že zato, ker bi šlo za stvari izven pravnega prometa. Da se na takšne stvari ne vodi izvršba, mora izvršilno sodišče paziti že po uradni dolžnosti. Te okoliščine pri presoji predmetnega predloga tretjih za odlog izvršbe ni mogoče spregledati. Poleg tega se ne sme zanemariti niti interesa morebitnega kupca v izvršbi, da z nakupom na javni dražbi dejansko lahko originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini brez pravnih napak. Sodišče prve stopnje obojemu navedenemu ni pripisalo zadostne teže.

    Čeprav sicer drži, da je trditveno in dokazno breme o pogojih za odlog izvršbe na tretjem, ki odlog predlaga, gre vendarle v obravnavani zadevi za specifičen položaj. Le-tega predstavlja dejstvo, da je podan dvom, ali se v obravnavanem primeru morda vodi izvršba na predmete, ki niso v pravnem prometu. Povedano še drugače, ne gre le za goli interes tretjega, temveč za širši interes, ki ga izvršilno sodišče nikakor ne sme spregledati. Zato trditvenega in dokaznega bremena tretjega še toliko bolj ni pravilno razlagati prestrogo.
  • 5.
    VSL Sklep III Cp 2127/2024
    16.1.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00081914
    ZVEtL-1 člen 7, 7/1, 13, 13/5, 13/6, 30, 30/1. ZKN člen 11, 47, 93, 93/7. SPZ člen 127a. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 21, 21/6.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vsebina elaborata - pripombe na elaborat - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - vmesni procesni sklep - procesne napake - vsebinske napake - dejansko stanje nepremičnin - dejanska raba posameznega dela stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - pomožna nepremičnina - izkazanost pravnega interesa - varstvo pred požarom

    Sodišče se v sklepu glede primernosti strokovne podlage za evidentiranje katastrskih sprememb ni dolžno opredeljevati do vsake posamezne sestavine elaborata, ki je predpisana s podzakonskim aktom, če stranke glede tega niso imele nobenih pripomb. Elaborat je dolžno preizkusiti v mejah obrazloženih pripomb, medtem ko se do nekonkretiziranih, pavšalnih pripomb ni dolžno opredeljevati.

    Podatek o domnevni povezavi med deli stavbe v različnih etažah utegne biti pomemben pri določitvi posameznih in skupnih delov stavbe, vendar to ni predmet izpodbijanega sklepa, temveč končnega sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine (primerjaj prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).

    Pri izdelavi elaborata za katastrski vpis stavbe je treba upoštevati dejansko stanje in evidentirati vse dele stavbe. Nedostopnost dela stavbe ni razlog, da se prostor ne evidentira.

    Pri presoji ali elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje v katastru nepremičnin, sodišče ne preverja skladnosti elaborata z veljavnimi predpisi varstva pred požarom, temveč njegovo skladnost s pravili geodetske stroke.

  • 6.
    VSL Sklep III Cp 1863/2024
    17.12.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00083840
    ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vsebina elaborata - vmesni procesni sklep - vsebina obravnavane zadeve - dejansko stanje nepremičnin - dejanska raba posameznega dela stavbe - ureditev lastninskih razmerij - samostojno pravno sredstvo - odgovor na pritožbene navedbe
    V tem pritožbenem postopku je predmet presoje odločitev, ali je elaborat izvedenca geodetske stroke primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). V tej fazi postopka je presoja sodišča omejena na ugotavljanje, ali je elaborat izdelan skladno s pravili stroke in veljavnimi predpisi o evidentiranju nepremičnin (Pravilnik o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra). Navedbe v zvezi s samo vsebino zadeve oziroma lastniškimi razmerji med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno relevantne. To bo stvar končne odločitve v obravnavani zadevi.
  • 7.
    VSL Sklep III Cp 2026/2024
    9.12.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL00081921
    ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/3, 13, 13/6, 42, 42/2, 43. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 35, 37.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupna pripadajoča zemljišča k stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - parcelacija zemljišč - sklep procesnega vodstva - udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina pritožbe - pravica do izjave

    Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je izdelani elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili.

    Sodišče prve stopnje bo skladno z merili iz 43. člena ZVEtL-1 o obsegu pripadajočega zemljišča in o tem, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, ter o lastništvu, odločalo v končnem sklepu o ugotovitvi pripadajočega zemljišča.

  • 8.
    VSL Sklep III Cp 1353/2024
    18.9.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00078977
    ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48, 48/1, 48/2. SZ-1 člen 72. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 76, 139, 139/6.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravdna in procesna sposobnost - etažni lastniki kot stranka postopka - skupnost lastnikov kot pravna oseba - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem sodnega pisanja
    Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1.

    Glede na povedano v tem postopku ni potreben poseben postopek odločanja o tem, ali je skupnosti mogoče priznati položaj stranke ali ne, in ugotavljanja, ali gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, morebiti celo za pravno praznino.
  • 9.
    VSL Sklep II Cp 1632/2023
    15.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00074888
    ZVEtL-1 člen 35. ZNP-1 člen 36, 36/2.
    etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - končni sklep - odločanje o pritožbi - zavrženje pritožbe
    O lastninski pravici na posameznem delu stavbe z ID znakom 0000-1111-35 je bilo odločeno s končnim sklepom z dne 31. 1. 2023 o vzpostavitvi etažne lastnine, kjer je sodišče lastninsko pravico na tem posameznem delu stavbe ugotovilo v korist B. B. st. do celote. V postopku sta pritožnika sodelovala in jima je bil navedeni sklep tudi vročen. Pritožnika se zoper navedeno odločitev nista pritožila in prvič uveljavljata lastništvo dela stavbe z ID znakom 0000-1111-35 s predmetno pritožbo.

    Končni sklep z dne 31. 1. 2023 je postal pravnomočen 7. 3. 2023, kar načeloma preprečuje vnovično odločanje o isti stvari v tem postopku.
  • 10.
    VSL Sklep II Cp 2143/2023
    23.2.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL00073458
    ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 23, 23/1, 23/6, 35. SPZ člen 105, 105/2, 121, 121/2. SZ člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    predlog za vzpostavitev etažne lastnine - stanovanjska stavba - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - posebni skupni deli v etažni lastnini - pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - soglasje vseh etažnih lastnikov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - dolžnost etažnega lastnika - ogled nepremičnine

    Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe v zvezi z domnevnim ustnim dogovorom med sedanjimi etažnimi lastniki. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1, ki določa: "Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba [poudarilo pritožbeno sodišče] sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe." Ustni dogovor ni veljavni pravni naslov v smislu 19. člena ZVEtL-1, zato je sklicevanje nasprotnega udeleženca na domnevni ustni dogovor v tem postopku neupoštevno. Prav tako je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno pojasnilo, da postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da ne bi mogli udeleženci postopka pozneje v pravdnem postopku uveljavljati svojih pravic (primerjaj 35. člen ZVEtL-1).

  • 11.
    VSL Sklep II Cp 453/2023
    16.11.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00071521
    ZVEtL-1 člen 12, 12/3.
    dokaz s sodnim izvedencem - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis stavbe v kataster stavb - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - parcelacija nepremičnine - pripombe na elaborat - nelegalna gradnja (črna gradnja) - inšpekcijska odločba - odstranitev objekta
    Zoper sklep, s katerim se ugotovi primernost elaborata, se udeleženci lahko pritožijo. Pritožba je utemeljena, če jim sodišče ni omogočilo izjave o osnutku elaborata ali ni presodilo morebitnih pripomb nanj oziroma če je osnutek elaborata nepravilen z vidika skladnosti z dejanskim stanjem v naravi, navodili sodišča oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov.

    Dvostopenjska presoja primernosti posamičnega osnutka elaborata v okviru vmesnega postopka katastrskega vpisa je v bistvenem namenjena omogočanju izjave udeležencem o takrat nameravani spremembi katastrskega stanja še pred njeno izvedbo.
  • 12.
    VSL Sklep I Cp 715/2023
    17.10.2023
    STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00074260
    SPZ člen 256, 262. ZSPDSLS-1 člen 6, 35, 37, 70.
    nastanek stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - sprememba tožbe - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - izvedenec finančne stroke
    Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene.
  • 13.
    VSL Sklep I Cp 1075/2023
    16.10.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL00072621
    ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/3, 13/5. ZPP člen 251, 252.
    postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - pripravljalna dejanja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - pripombe na elaborat - vmesni sklep
    Za preverjanje pravilnosti in ustreznosti elaborata se imajo udeleženci pravico izjaviti o njem na način, da predlagajo ogled na kraju samem ali zaslišanje sodnega izvedenca za dokazovanje ali preverjanje njegove (ne)pravilnosti, kar vse jim je sodišče dolžno omogočiti, bodisi razloge za zavrnitev ustrezno obrazložiti. Pritožnica je v pripombah na izvedensko mnenje predlagala ustno obravnavo z ogledom, kar izpostavlja tudi v pritožbi. Do njenega predloga se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.

    Izvedenka je v odgovoru na pripombe izrazila dvom v primernost in strokovnost elaborata kot podlage za vpis spremembe v kataster zaradi uveljavitve ZKN. Skladno s petim odstavkom 13. člena ZVEtL-1 ima sodišče možnost, da strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu. V konkretnih okoliščinah bi bilo skladno z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka smotrneje preveriti pri GURS še pred izdajo vmesnega sklepa, ali elaborat zaradi spremembe zakonskih določb, predstavlja primerno podlago za vpis v kataster.
  • 14.
    VSL Sklep I Cp 1507/2023
    11.10.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00076264
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1. ZNP-1 člen 23, 23/1. ZPP člen 2.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - definicija pripadajočega zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - kumulativno upoštevanje kriterijev - alternativnost pogojev - soseska - prostorski akti - občinski prostorski akti - prostorsko načrtovanje - javna cesta - katastrska meja - metoda razlage - gradbeno dovoljenje - redna raba stavbe - neskladnost objekta z zazidalnim načrtom - izvedensko mnenje - nedoločen izrek - sporno pravno razmerje - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
    Izpodbijana odločitev je povsem jasna, kljub temu, da v izreku ni specificirano, kateri del zemljišča je bil predmet obravnave. Zadošča opredelitev zemljišča z identifikacijskim znakom - parcelno številko.

    Nobenega dvoma ni, da je v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 predpisane kriterije treba obravnavati enakovredno in upoštevati, da so navedeni zgolj primeroma. Zakon ne določa medsebojnega razmerja med kriteriji. Nobenemu ne daje prednosti, ne predpisuje v katerih okoliščinah naj bi bil kateri od njih uporabljen.

    Ni mogoče pritrditi pritožnici, da je bilo parcelacijsko načrtovanje približno, da je z izgradnjo soseske prišlo do sprememb, ki opravičujejo odstopanje od načrtovanega urejanja stavbi pripadajočega zemljišča. Tudi kasnejša raba, ki ni bila v skladu s splošnimi urbanističnimi akti in namembnostjo spornega zemljišča, obsega pripadajočega zemljišča ni mogla spremeniti.
  • 15.
    VSL Sklep I Cp 828/2023
    10.10.2023
    LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00070963
    URS člen 25. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah FLRJ (1947) člen 5. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja FLRJ (1953) člen 7.
    etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - načelo superficies solo cedit - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
    Iz vsega navedenega izhaja, da so zgoraj navedene parcele prešle v družbeno lastnino takoj po vojni, torej v letu 1947, ter da se je nakup s strani pravnih prednikov predlagatelja vršil v času, ko je družbena lastnina obstajala tako na stavbišču s hišo parcela 168/2, sedaj 1475, kot na parceli 1474, sedaj 1474/1 in 1474/2. Jasno je tudi, da sta pravna prednika predlagateljev A. A. in B. B. pridobila pravico brezplačne in trajne uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša, kar v postopku ni sporno, in pa na dvorišču. Z navedenimi ugotovitvami in izkazano pravno podlago pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da pravica uporabe s strani predlagatelja ni bila pridobljena. Torej je pravna podlaga podana ter nasprotna udeleženka zakonske domneve ni uspela ovreči, kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, a je za to navedlo zmotne razloge.

    Sedmi člen Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja daje kupcu, ki vpiše lastninsko pravico na hiši, pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša (kar v tem postopku ni sporno) in na njenem dvorišču. Pojem dvorišče predstavlja pravni standard, katerega bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku napolniti, torej ugotoviti, kaj je v času družbene lastnine, oziroma vsaj od nakupa nepremičnine v letu 1961 s strani pravnih prednikov predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na stavbi v letu 1997, skladno z urbanističnimi pravili, ki so veljala v navedenem obdobju, predstavljalo dvorišče hiše. Pri tem je pravna teorija zavzela stališče, da je z vidika pravilne materialnopravne presoje za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljanja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ter da pojem pripadajočega zemljišča v času podržavljanja zemljišča ni nujno obsegal tistega zemljišča, ki je bilo za redno uporabo stavbe predvideno ob njegovi izgradnji, saj se je takšno zemljišče lahko razširilo, zožilo ali spremenilo obliko.
  • 16.
    VSL Sklep II Cp 963/2023
    5.10.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00071624
    ZVEtL-1 člen 23, 23/4-1, 28, 29, 29/4. SZ-1 člen 32.
    dejanska etažna lastnina - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vzpostavitev etažne lastnine - vpis etažne lastnine - idealni delež - katastrski podatek - neskladnost podatkov v evidencah - splošni skupni del - soglasje etažnih lastnikov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - zakonska domneva - ogled na kraju samem - oprava naroka - potrebno strokovno znanje - dokaz s sodnim izvedencem
    Oprava naroka z zaslišanjem prič in ogledom na kraju samem v tem nepravdnem postopku ni obvezna, prav tako pa oprava ogleda kraja ne bi bila smotrna, saj sodišče za presojo, ali gre v gradbenem smislu za samostojni, ločeni dve stavbi, nima potrebnega strokovnega znanja.

    Sporne dele, ki predstavljajo skupne komunikacijske prostore, je zato sodišče v skladu z domnevo opredelilo kot splošne skupne dele obravnavane stavbe.

    Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. In to je sodišče tudi storilo, ko je dokončalo etažno lastnino z ugotovitvijo deležev na splošnih skupnih delih v korist vseh lastnikov posameznih delov.
  • 17.
    VSL Sklep I Cp 412/2023
    11.9.2023
    STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL00070444
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 48, 48/2, 53, 53/1.
    pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - odkupna pravica - skupno pripadajoče zemljišče - dovozna pot - ustanovitev odkupne pravice - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - materialno procesno vodstvo - postopek po ZVEtL
    Sodišče ni vezano na vsebinski predlog udeleženca, temveč lahko razmerje glede zemljišča in stavb, za katere je podana ustrezna zahteva, uredi drugače, kot izhaja iz predloga, če tako narekujeta dokazni postopek in materialno pravo. Čeprav udeleženci v postopku za določeno zemljišče izrecno predlagajo, da predstavlja individualno pripadajoče zemljišče k zgradbi, to ni ovira za odločitev, da gre za skupno pripadajoče zemljišče k dvema zgradbama.

    Od dejstva, kdo je lastnik zemljišča, je odvisno tudi upravičenje za uveljavljanje odkupne pravice. Če namreč lastninska pravica etažnih lastnikov na parceli naknadno ni prenehala, je podan primer iz 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, po katerem je upravičenec za uveljavljanje odkupne pravice graditelj, ki je kot zemljiškoknjižni lastnik izvedel gradnjo. Sodišče bi moralo udeležencem postopka v okviru materialno procesnega vodstva jasno predstaviti svoje stališče ter možnost uveljavljanja odkupne pravice kot instituta, s katerim je mogoče reševati kolizijo med legitimnimi partikularnimi interesi za spremembo lastništva v primeru, ko graditelj kot zemljiškoknjižni lastnik zakonito zgradi objekt, čeprav na zemljišču ni pravno učinkovito pridobil lastninske pravice, in etažnimi lastniki zgradbe kot lastniki pripadajočega zemljišča.
  • 18.
    VSL Sklep I Cp 2051/2022
    8.9.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00070077
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
    javna površina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedenec geodetske stroke - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - splošni skupni del
    Tudi če so stepalniki preprog običajno namenjeni večstanovanjskim stavbam, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni vedno tako. Da je takšno tudi mnenje izvedenke urbanistike, priča dejstvo, da se je prisotna in zaslišana na naroku za glavno obravnavo strinjala s predlagano linijo skupnega pripadajočega zemljišča, ki zajema tudi ta del parcele. Iz zapisnika glavne obravnave namreč izhaja, da je pojasnila glede povezovalne poti podala izvedenka geodetske stroke (in ne izvedenka urbanistike). Podana pojasnila izvedenke geodetske stroke si pritožnica tudi napačno vsebinsko tolmači, saj iz njih izhaja, da povezovalna (javna) pot ne posega v del parcele, ki ga je sodišče štelo za skupno pripadajoče zemljišče.
  • 19.
    VSL Sklep I Cp 716/2023
    30.8.2023
    STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VSL00068955
    ZVEtL-1 člen 13.
    stroški izvedenca - elaborat za vpis stavbe - izvedensko mnenje - napačni podatki - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pripombe na izvedensko mnenje
    V tej fazi postopka se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpis, zato dejstva o lastninski pravici oziroma pravni položaj posameznega dela stavbe, niso odločilna.
  • 20.
    VSL Sklep I Cp 605/2023
    15.6.2023
    CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00067449
    ZVEtL-1 člen 42, 43. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - grajeno javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - uporaba arhivskega gradiva - ugovor javnega dobra - dejanska raba zemljišč - dovozna pot - kategorizirana javna cesta - lastninjenje
    Že Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namembnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred izgradnjo stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavb spremenila/določila namembnost dostopa za rabo, saj se je na sporni nepremičnini dejansko izvajala raba dovoza le v korist posamezne stavbe. Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da se je navedena nepremičnina olastninila po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob zanesljivi razlagi dosegljive, sicer pomanjkljive dokumentacije (grafičnih prikazov), predvsem ob upoštevanju urbanističnih standardov in preteklih prostorskih aktov, ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin od časa izgradnje do danes, je pravilna ugotovitev, da sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavanim trem stavbam in ne javne površine.

    Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na kategorizacijo sporne dovozne ceste do predmetnih stavb kot javne ceste z občinskim odlokom iz leta 2005. Ugovor javnega dobra bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna razglasitev javnega dobra po 1. januarju 2003 ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času (ko je učinkovalo obrnjeno načelo superficies solo cedit) dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbam. Sporna zemljišča torej že ob/po gradnji in dejanski ureditvi niso bila nikoli namenjena splošni rabi, temveč zagotovitvi funkcionalnih površin načrtovanega kareja, namenskost zemljišč pa se od izgradnje dalje ni spremenila.
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>