Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2.
nedovoljena špekulacija
Ker se je kvalificirana oblika kaznivega dejanja nedovoljene špekulacije kazala v tem, da je imelo dejanje hujše posledice za družbo, je moral biti ta zakonski znak konkretiziran tudi v izreku sodbe, sicer je šlo le za temeljno obliko kaznivega dejanja po 1.tč. 3.čl. Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - načela odškodninskega prava - reparacija - začetek teka zamudnih obresti - sodna praksa kot pravni vir
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so med drugim bolečine in strah, nimajo cene. Pravica do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je tako pravica do pravičnega denarnega zadoščenja. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju meril iz 200. člena ZOR in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Zato je tožena stranka v plačilni zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in zato šele od takrat dalje poleg s sodbo odmerjene glavnice dolguje tudi zakonske zamudne obresti po prvem odstavku 277. člena ZOR.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05468
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.ZOR člen 210. ZTLR člen 24.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - dokazovanje - dokazno breme - razlogi za revizijo
Tožnik ne le, da ni predložil listinskih dokazov, ampak tudi s pričami ni uspel dokazati svoje solastninske pravice na sporni nepremičnini v večjem deležu kot ga že ima (1/32).
ZUstS člen 60, 60/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 347.ZPP člen 16.
začasna odredba - razsojena stvar - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Ker je bilo z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe, gre za razsojeno stvar, ne glede na različne pristojnosti ustavnega in upravnega sodišča.
družba z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini - tožba na ugotovitev nezakonitosti imenovanja direktorja - pasivna legitimacija
V tožbi z ugotovitvenim zahtevkom, da tožnik ni bil zakonito imenovan za direktorja, je pasivno legitimirana samo pravna oseba, katere organ je bila skupščina, ki naj bi, po mnenju tožnika, slednjega nezakonito imenovala za direktorja.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - kupna pogodba - navidezna pogodba - razmerje med navideznim in resničnim kupcem - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Gre za spor med zatrjevano resničnim in zatrjevano navideznim kupcem. Kupna pogodba sama po sebi naj ne bi bila navidezna, navidezen naj bi bil le kupec, saj tožnik ni zatrjeval, da naj bi prodajalec stanovanja vedel in soglašal s tem, da toženka nastopa le kot navidezni kupec. V takem primeru ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 66. člena ZOR.
Za presojo razmerja med resničnim in navideznim kupcem uporabljajo splošne določbe ZOR o sklenitvi pogodbe (26. člen ZOR).
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/2, 354, 354/1, 354/2-13. ZIP člen 14, 19, 19/2, 36, 251c, 251d.ZIZ člen 15, 20, 20/3, 41, 300.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - zastavna pravica nepremičnini po sporazumu strank - izvršilni naslov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine
Sklep sodišča druge stopnje res vsebuje nasprotje med tistim, kar je navedeno v razlogih o vsebini listin in med priloženimi listinami, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 v zvezi s 14. členom ZIP oz. s 15. členom sedaj veljavnega ZIZ. Utemeljitev sklepa po eni strani ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo "na podlagi sporazuma strank, ki je bil sklenjen pri tem sodišču pod opr. št. I.../92 in iz katerega izhaja, da je dolžnica po kreditni pogodbi prostovoljno zastavila svojo nepremičnino", po drugi strani pa razglablja, da pravnomočni sklep, s katerim je bil na podlagi sporazuma strank odrejen vpis hipoteke v zemljiški knjigi, ni izvršilni naslov, ker ne vsebuje sporazuma strank. Slednja trditev je zmotna, ker je v priloženem sklepu jasno povzet sporazum med strankama izvršilnega postopka. Navedeni sklep je javna listina, tako kot zapisnik o sodni poravnavi, zato je po drugem odstavku 19. člena ZIP oz. po tretjem odstavku 20. člena ZIZ tudi z njim mogoče dokazovati izvršljivost poravnave.
nadomestna odločba - predmet pritožbe je nadomeščena odločba
Če je odločba organa prve stopnje v celoti nadomeščena z dvema kasneje izdanima delnima odločbama istega organa, pritožbeni organ nima več predmeta odločanja pri reševanju pritožbe zoper prvo izdano odločbo.
ara - vrnitev are - neupravičena pridobitev - kondikcija
O ari, o njeni usodi, o njenem poračunanju in podobno je mogoče govoriti le v zvezi s pogodbo, v potrditev katere je bila dana. Ker se je dogovor pravdnih strank o poračunu are nanašal le na primer, da bo sklenjena kupoprodajna pogodba z B. tudi realizirana in se za primer, da bo kupec odstopil od pogodbe, nista ničesar dogovorili, pripada sporna ara obema prodajalcema. Toženec, ki zadržuje v razmerju do tožnice njej pripadajoči polovični del are brez podlage (ki je odpadla, čim do poračuna kupnine z aro ni moglo priti, ko je kupec odstopil od pogodbe). Tožničin zahtevek, da ji mora toženec izročiti polovico prejete are, ima tako podlago v 210. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
Prizadeta stranka nima položaja stranke v tem postopku zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi najemnika, temveč zaradi varovanja funkcionalnosti kompleksa kmetijskega zemljišča.
V železniškem prometu železnica odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki pa po določbi drugega odstavka 177. člena ZOR omogoča tudi oprostitev odgovornosti ob dokazu, da je škoda nastala zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Delna krivda oškodovanca je podlaga za delno oprostitev odgovornosti (tretji odstavek 177. člena ZOR). Železniški promet se odvija po tirih z veliko maso kompozicije, kar omejuje možnost preprečevanja škode v nevarnih situacijah.
Trditve o nepreprečljivosti divjega prehajanja železniških tirov so sicer sprejemljive na splošni, načelni ravni, ne veljajo pa za ugotovitev o preprečljivosti prečkanja na mestih, kjer so prehajanja tako pogosta, da je nastala že uhojena steza, ki jo odgovorni progovni nadzornik opazi.
upravičenci do denacionalizacije - osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino od tuje države - zakonec ali dedič iz prvega dednega reda
Upravni organ mora po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj pravice do odškodnine od tuje države. Če je pokojnik tako pravico imel, tožnica ni upravičenka po določbi 12. člena ZDen.
neupravičena uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uskladitev določil najemne pogodbe s SZ - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - neprofitna najemnina
Ker je toženka odklonila sklenitev s SZ usklajene najemne pogodbe brez upravičenega razloga, do sklenitve le-te ni prišlo iz razlogov na njeni strani. V posledici takega stanja uporablja toženka sedaj stanovanje brez veljavne najemne pogodbe. V takem primeru pa lahko lastnik po določilu 58. člena SZ zahteva od stanovalca, da izprazni stanovanje.
Člen 150 SZ omejuje pravico do neprofitne najemnine le na imetnike stanovanjske pravice. Takega statusa toženka ni imela. Sporno stanovanje pa tudi ne predstavlja stanovanja iz drugega odstavka 113. člena, prvega odstavka 155. člena ali drugega odstavka 156. člena SZ. Zato omejitev iz prvega odstavka 150. člena SZ (ko se lahko določi le neprofitna najemnina) za ta primer ne velja.
izvršba - denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - izterjava zapadlih davčnih obveznosti
Obstoj grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen ni izključen samo zaradi prisilnega značaja izvršilnega postopka, ki je tekel proti predlagatelju kot dolžniku, zaradi izterjave zapadlih davčnih obveznosti. Za poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino izven izvršilnega postopka je bila namreč potrebna svobodna volja davčnega zavezanca. Prisiljevanje k podpisu take izjave z narekovanjem cenitve zemljišča, z grožnjami z zaporom in drugimi pritiski pa lahko pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost zahteve za denacionalizacijo.
Upravni organ bi moral ugotoviti, ali je bila zahteva za denacionalizacijo, v skladu s pozivom upravnega organa prve stopnje, dopolnjena s potrdili o državljanstvu upravičencev v času podržavljenja oziroma drugimi potrebnimi sestavinami.