brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - obnovitveni razlog
Listina, s katero tožnik želi utemeljiti, da gre za nov dokaz, ne bi mogla pripeljati do ugodnejše sodne odločbe, če bi bila ta listina uporabljena v prejšnjem postopku. Iz dokumentacije izhaja, da t.i. "nov" dokaz, ki naj bi ga pridobil prosilec, dejansko ne predstavlja novega dokaza v zaključenem pravdnem postopku, saj je bil upoštevan že v prvostopenjski sodbi Okrajnega sodišča z dne 13. 4. 2012. Navedeno dejstvo je bilo znano tudi v postopku pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo pred Višjim sodiščem v Ljubljani.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 31, 36, 36/1, 36/1-6. ZPP člen 77, 78, 86, 87, 98, 108. ZST-1 člen 34a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna oziroma nejasna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti vloge - zavrženje vloge - taksa za tožbo v upravnem sporu - razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse
Na poziv, naj odpravi pomanjkljivosti svoje vloge, se stranka ni odzvala. Vloga je zato ostala neprimerna za nadaljnje obravnavanje, saj ni mogoče brez dvoma ugotoviti niti, ali pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne, zato jo je sodišče zavrglo. Vloga pa je ostala pomanjkljiva tudi z vidika ostalih zahtevanih dopolnitev, tako glede podatkov, ki pomenijo s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 predpisane sestavine tožbe v upravnem sporu, kot tudi glede dopolnitve vloge tako, da se bodisi izkaže upravičenost za njeno vložitev, bodisi predloži izjava stranke, da se bo v sodnem postopku zastopala sama in da v tem primeru vlogo podpiše zakoniti zastopnik stranke. To še dodatno utemeljuje odločitev o zavrženju vloge.
Če ni mogoče zaključiti, da je stranka vložila tožbo v upravnem sporu, ni izkazana podlaga za nastanek na takšno tožbo vezane taksne obveznosti in s tem ne podlaga za izdajo plačilnega naloga za plačilo te sodne takse, ki ga je zato sodišče razveljavilo. Posledično je moralo predlog stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse, naložene s tem plačilnim nalogom, zavreči.
tožba v upravnem sporu - faksimile podpisa - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, da pomanjkljivost odpravi in sodišču predloži takšno vlogo, ki bo opremljena z lastnoročnim podpisom. Tožnik je poziv prejel, vendar nanj ni reagiral. Tožba je zato ostala nepopolna, sodišče pa jo je posledično zavrglo na podlagi 32. člena ZUS-1.
tožnik v tujini - odpoved pooblastila za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Določilo prvega odstavka 146. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki se nahaja v tujini in v Sloveniji nima pooblaščenca, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, se uporabi tudi, če tožnik ob vložitvi tožbe ima pooblaščenca, pa kasneje pooblastilno razmerje preneha.
procesna sposobnost - skrbnik - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulantstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bil CSD Šentjur kot skrbnik in zakoniti zastopnik tožnika seznanjen z izpodbijano odločitvijo, ki mu je bila vročena 17. 4. 2014. To pa pomeni, da je imel skrbnik glede na obseg svojih pooblastil možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Iz navedenega razloga sodišče ni bilo dolžno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 86, 86/3, 87, 87/3. ZST-1 člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - smrt tožeče stranke - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrženje vloge
Smrt fizične osebe pred vložitvijo tožbe je takšna procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in ki onemogoča meritorno odločanje v sporu. Gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka v postopku.
Predlog za odlog plačila sodne takse za predmetni postopek je treba zavreči ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 taksah, saj tudi ta predlog zadenejo ugotovljene pomanjkljivosti glede (ne)sposobnosti biti stranka v postopku.
Organ za BPP je, ne glede na nesporno prejemanje denarne socialne pomoči tožnika, smel preverjati tožnikovo premoženjsko stanje. Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje. Organ za BPP je zato smel ugotavljati tudi tožnikovo premoženjsko stanje in posledično tudi upoštevati ugotovitve o premoženju tožnika, ki jih je pridobil iz uradnih evidenc, tj. GURS in Zemljiške knjige.
Po oceni sodišča tožnik v tožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodnice, ki je kot organ za BPP odločala o njegovi prošnji. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu in naslovnemu sodišču (ter tudi državi). Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP, zaradi česar je sodišče izreklo tožniku denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP.
ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5. ZPP člen 101, 101/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - potek roka - razlogi za dovolitev obnove postopka
Če je zadnji dan roka nedelja, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče z nedeljo, temveč s pretekom prvega naslednjega delavnika.
Tožnici sta obnovo postopka predlagali po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, medtem ko obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP v predlogu nista izrecno navedli. Ker pa tožnicama v prejšnjem postopku ni bila dana možnost sodelovanja, je bilo treba verjetno izkazanost obstoja okoliščin presojati širše, tudi v smislu obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj slednji deluje absolutno.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oseba s prebivališčem v tujini - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik ob vložitvi tožbe ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu je sodišče po začasni zastopnici naložilo, naj ga imenuje in sicer v roku 30 dni. Ker v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, jo je sodišče zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP.
OZ člen 134, 178. ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1, 23.
komisija za preprečevanje korupcije - načelno pravno mnenje - upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre za spor med fizično in pravno osebo, to je Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Komisija za preprečevanje korupcije, ker je slednja sprejela načelno pravno mnenje, v katerem se je tožnica prepoznala in ki jo je prizadelo, o načelnem pravnem mnenju pa so pisali tudi mediji. Pri tožbi gre glede na njeno vsebino v resnici za očitek kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Iz tožbe namreč smiselno izhaja, da se tožnica počuti prizadeto, ker je o njeni domnevni krivdi, ki jo zanika, izrazila mnenje tožena stranka. Razen tega tožnica v tožbi predlaga, da mora tožena stranka sodbo objaviti v medijih. Tak zahtevek pa je tipičen obligacijsko pravni zahtevek, kot ga določa 178. člen OZ, če gre za kršitev osebnostne pravice. Upravni spor zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mogoč le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v konkretnem primeru pa to zagotovljeno, in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
upravni spor - dopustnost tožbe - litispendenca - zavrženje tožbe
Tožnik je zoper isto toženo stranko in zoper isto odločbo predhodno vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri je podal popolnoma enak tožbeni predlog kot v tej tožbi. Sodišče je v navedeni zadevi tožbo že tudi poslalo v odgovor toženi stranki. S tem je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi oziroma o istem tožbenem zahtevku. Sodišče je zato ob primerni uporabi določil 189. člena in 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Z izpodbijanim sklepom je tožniku izrečena prekinitev pogodbe o štipendiranju in vzpostavljeno vračilo prejetih štipendij iz naslova regijske štipendijske sheme za Dolenjsko s posebej izdanim zahtevkom za vračilo štipendije in amortizacijskim načrtom za vračilo dela sofinanciranih EU sredstev iz naslova pogodbe o štipendiranju, medtem ko je delodajalec prost vseh pogodbenih obveznosti. Ker gre za spor o kadrovski štipendiji v smislu točke f) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, je za odločanje pristojno Delovno sodišče.
ZPP člen 78, 78/2, 80. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
upravni spor - sposobnost biti stranka - skrbnik stranke - soglasje skrbnika za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožniku je bila delno odvzeta poslovna sposobnost in postavljen skrbnik, to je center za socialno delo. Sodišče je ugotovilo, da tožnik v tem upravnem sporu nima soglasja za vložitev tožbe s strani CSD, zato tudi ne more biti aktivno legitimirana stranka v tem postopku.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 31. ZPP člen 110, 110/2, 110/3.
tožba v upravnem sporu - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - podaljšanje sodno določenega roka - opravičeni razlogi - zavrženje tožbe
Sodišče lahko na predlog prizadete osebe podaljša sodno določeni rok, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: da se podaljšanje roka predlaga pravočasno, to je pred iztekom roka, in da so za to podani opravičeni razlogi. Takšni razlogi v obravnavanem primeru niso (več) podani, zato je sodišče (ponovni) tožnikov predlog za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe zavrnilo. Tožbo, ki je tožnik niti v roku, kot mu je bil že tretjič podaljšan, ni dopolnil oziroma ni odpravil njenih bistvenih pomanjkljivosti, pa je zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Ob preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik nima pravdne sposobnosti, zakoniti zastopnik pa je sodišču sporočil, da tožbe ne odobrava. Sodišče je zato tožnikov tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Glede na to, da je sodišče o tožbenem zahtevku tožečih strank odločalo s sklepom III U 109/2012 z dne 24. 5. 2012 (točka I. izreka), ki je bil tožečim strankam vročen dne 28. 5. 2012, je sodišče predlog njihov za dopolnitev sodbe III U 109/2012-26 z dne 19. 6. 2013, s katero je bilo odločeno le o tožbi A.A. in B.B. in ni bila niti vročena navedenim predlagateljem, kot prepozen (drugi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo.
davčna izvršba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi za ugotovitev lastninske pravice na premičninah, zarubljenih po sklepu DURS, s katerim je tožnik napoten na vložitev tožbe. V ZUS-1 ni določeno, da sodišče v upravnem sporu lahko obravnava tudi ugotovitvene zahtevke o stvarnih pravicah, kadar so le-te v upravnih zadevah sporne. Tožnik lahko s tožbo, vloženo v upravnem sporu, zahteva le odpravo upravnega akta, izdajo oziroma vročitev upravnega akta ali spremembo pravnega akta.