• Najdi
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>
  • 501.
    VSRS Sklep VIII Ips 8/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00028863
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 4, 4/1, 347, 347/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti
    Pri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je važno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil. Za opredelitev kršitve kot hujše torej ni ključen vrednostni, temveč vsebinski kriterij. Pomembno je, ali očitano ravnanje delavca predstavlja kršitev ključnih pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
  • 502.
    VSRS Sodba VIII Ips 46/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00027286
    OZ člen 252. ZDR-1 člen 40, 41.
    konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - ničnost - zmanjšanje pogodbene kazni - nesorazmernost
    Stališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost materialnopravnega ugovora, vendar je to stališče zelo sporno, saj uporaba zakonskega izraza, da sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, jasno pomeni, da gre za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe oziroma v podobnih primerih kot je tudi konkreten, nasprotne (oblikovalne) tožbe, ne pa samo z ugovorom.

    Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna, saj pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zavezi delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zavezi delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.

    Navedbe o nesorazmerju obveznosti še ne pomenijo tudi zahteve (oziroma ugovora) za zmanjšanje pogodbene kazni.
  • 503.
    VSRS Sklep VIII Ips 37/2019
    10.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027277
    ZPP člen 377, 384, 384/1.
    plačilo sodne takse - nedovoljenost revizije
    Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo proti sklepu o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo in zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse. S tem sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, saj se z njim ne odloča o glavni stvari, zato revizija ni dovoljena.
  • 504.
    VSRS Sklep I Up 41/2019
    10.9.2019
    SODNE TAKSE
    VS00027240
    ZPP člen 105a, 105a/1,105a/2. ZST-1 člen 6a.
    plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga - dokazno breme za ugotovitev pravočasnosti
    Pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.

    Dokazno breme glede datuma podaje naloga ponudniku plačilnih storitev za plačilo sodne takse v situaciji, kot je obravnavana, je na pritožniku. Ker je pritožnik takso za tožbo plačal po izteku zakonskega roka, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je tožba umaknjena.
  • 505.
    VSRS Sodba VIII Ips 186/2018
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00028979
    ZSPJS člen 29, 29/1, 32, 32/1-5. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju člen 7.
    javni sektor - direktor - pomočnik direktorja - nadurno delo
    V mednarodni ureditvi je poudarjena pravica do pravičnega plačila, kar vključuje tudi pravico do plačila oziroma višjega plačila za nadurno delo. Evropska socialna listina v drugem odstavku 4. člena v zvezi z uresničevanjem pravice do pravičnega plačila določa obveznost pogodbenic, da delavcem priznajo pravico do višjega plačila za nadurno delo, razen v izjemnih primerih. To pomeni, da ima tudi pravilo o višjem plačilu izjeme, ki pa se lahko nanašajo na posebne kategorije delavcev, in sicer zaposlene na nekaterih delovnih mestih s posebnimi odgovornostmi, ki običajno ne prejemajo plačila za nadurno delo.

    Ker izjeme za vodilne delavce glede nadurnega dela mednarodna ureditev predvideva, določba Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki izključuje upravičenost pomočnikov direktorjev do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času, ni v nasprotju s to ureditvijo. Kompenzacijo za izključitev pravice do dodatka pomeni uvrstitev delovnih mest pomočnikov direktorjev v ustrezno visoke plačne razrede. Gre torej za primere, ko so manj ugodni delovni pogoji zajeti že v osnovni plači (prvi odstavek 29. člena ZSPJS). To tudi pomeni, da določba Uredbe ni v nasprotju z ZSPJS. Zato je pravilna presoja sodišč, da tožnici plačilo za delo preko polnega delovnega časa na podlagi določb Uredbe ne pripada.
  • 506.
    VSRS Sklep VIII Ips 2/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00027606
    ZDM člen 5. ZPIZ-1 člen 280, 282. ZPIZ-2 člen 199, 413.
    zavarovalna doba šteta s povečanjem - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - dimnikar - prehodne določbe zakona
    Delovne razmere in pogoji dela so se pri marsikaterem delovnem mestu s priznano zavarovalno dobo s povečanjem z razvojem tehnologije in modernizacijo delovnih postopkov spremenili. Vendar pa je bil zakon glede tega, na kakšen način in kdo odloča o spremembi škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta, na katerem je že priznana zavarovalna doba s povečanjem, ves čas jasen. Sprememba ali odprava štetja zavarovalne dobe s povečanjem bi bila do uveljavitve ZPIZ-1 na podlagi že navedenih predpisov možna v reviziji del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Takšne revizije del in nalog za delovno mesto dimnikar (razen že prej v letu 1978) ni bilo. Po uveljavitvi ZPIZ-1 bi posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg delovnih mest, za katera je že bila določena zavarovalna doba s povečanjem, določila tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovila, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280. člena tega zakona. Vendar takšna posebna komisija ni bila ustanovljena in za delovno mesto dimnikar nikoli ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev iz 280. člena ZPIZ-1. Ker se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 za delovno mesto dimnikar štela zavarovalna doba s povečanjem, je v skladu s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 delodajalec za delavce na tem delovnem mestu, če so zaposleni za polni delovni čas, dolžan plačati prispevke za poklicno zavarovanje.
  • 507.
    VSRS Sklep U 4/2019-23
    10.9.2019
    UPRAVNI SPOR - SODSTVO
    VS00050087
    ZSSve člen 36, 36/1, 39, 39/1, 43, 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 17, 17/1, 17/3, 18, 18/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZSS člen 81.
    Sodni svet - tožba v upravnem sporu - tožilec - zavrženje tožbe - disciplinska odločba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - disciplinski tožilec - pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo

    Po ZUS-1 je le Državno odvetništvo aktivno legitimirano za vložitev tožbe v primeru, ko je z upravnim aktom domnevno kršen zakon v škodo javnega interesa. V upravnem sporu sicer lahko v javnem interesu kot tožniki nastopajo tudi drugi subjekti (npr. nevladne organizacije glede varstva okolja), vendar aktivno legitimacijo (ob pogoju, da so sodelovali v postopku izdaje izpodbijanega akta) tem subjektom dajejo materialnopravni predpisi (npr. Zakon o varstvu okolja).

    Po presoji Vrhovnega sodišča takega upravičenja za vložitev tožbe v upravnem sporu ZSSve disciplinski tožilki ne daje. Določba 43. člena tega zakona predstavlja le splošno podlago za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločitev disciplinskega sodišča. Čeprav nobene od strank disciplinskega postopka pri tem ne izključuje, pa - upoštevaje navedeno opredelitev tožnika po ZUS-1 - disciplinskemu tožilcu, kot stranki disciplinskega postopka, ki varuje javni interes, tudi ne daje izrecnega pooblastila za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru nestrinjanja z odločitvijo disciplinskega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča bi zato razlaga, po kateri bi bil disciplinski tožilec kljub temu aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu, nedovoljeno obšla izrecno določbo prvega odstavka 18. člena ZUS-1.

  • 508.
    VSRS Sodba VIII Ips 47/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00029392
    ZDR člen 72.
    odpoklic predsednika uprave - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
    Stranki sta v določbi 72. člena ZDR, ki je veljal v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe, imeli pooblastilo, da v tej pogodbi drugače, kot pa je to sicer urejeno v zakonu, uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pa tudi v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas. Na tej podlagi sta se stranki lahko zakonito dogovorili, da se pogodba sklepa le za čas opravljanja funkcije (2. člen pogodbe) in da s prenehanjem funkcije predsednika uprave ugasnejo medsebojne pravice in obveznosti iz te pogodbe, ki so izrecno ali po namenu vezane na obstoj funkcije.
  • 509.
    VSRS Sodba VIII Ips 50/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00032561
    ZDR-1 člen 224. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6.
    solidarnostna pomoč - članstvo v sindikatu
    Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji dopustnosti ureditve iz 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks), ki članom reprezentativnega sindikata, podpisnika Aneksa, daje pravico do višje solidarnostne pomoči, ob upoštevanju zanje bolj ugodnega premoženjskega praga, ni upoštevalo določbe 224. člena ZDR-1. Ta določa je namreč pravna podlaga, na kateri temelji 6. člen Aneksa. V skladu z 224. členom ZDR-1 se do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (ZKolP) lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank.
  • 510.
    VSRS Sodba VIII Ips 9/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00027282
    ZDR-1 člen 108. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 70.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - delo pri pravnih prednikih delodajalca
    V sodni praksi se je oblikovalo stališče (npr. sodba VIII Ips 36/2005 z dne 22. 3. 2005), da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo poda delodajalec; zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga; zaradi redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

    Ker delavec v zgoraj naštetih primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pravice do odpravnine pri pravnem predniku delodajalca ne bi mogel pridobiti, tudi ni moglo priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine. Enako velja tudi v primeru dosežene dobe pri istem delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca (kot je bilo v konkretnem primeru).
  • 511.
    VSRS Sodba VIII Ips 44/2019
    10.9.2019
    SOCIALNO VARSTVO
    VS00028053
    ZSDP-1 člen 79, 79/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 7.
    starševsko varstvo - dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni
    Ni pravilno stališče revizije, da tožeča stranka ni upravičena do višjega dodatka na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1. Iz dejanskega stanja izhaja, da gre za težko gibalno oviranega otroka. Iz skupine gibalno oviranih otrok, opredeljenih v 3. členu Pravilnika, ki imajo pravico do dodatka za nego, tretji odstavek 79. člena ZSDP-1 za težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke določa dodatek v višini 200,00 EUR. Otrok izpolnjuje enega od alternativno določenih pogojev in je zato tožeča stranka upravičena do dodatka v višjem znesku.
  • 512.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 342/2017
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00027608
    ZTFI člen 159, 159/3, 206. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1. ZDR člen 73. OZ člen 768.
    sprememba delodajalca - prenos gospodarske enote - prenos strank
    Prva toženka je lahko obveznost iz tretjega odstavka 159. člena ZTFI izpolnila tako, da je na podlagi pogodbe prenesla vso dokumentacijo na drugo toženko za vse svoje stranke in so se stranke naknadno izrekale o možnostih, ki so jih imele na voljo (ostati pri drugi toženki ali izbrati drugo borznoposredniško družbo). V tem primeru bi to lahko bil ukrep, ki je (poleg finančnih ugodnosti) spodbudil stranke, da izberejo drugo toženko, na kar lahko nakazuje tudi veliko število strank, za katere sedaj opravlja borznoposredniške storitve druga toženka. Lahko pa je obveznost izpolnila tako, da je prenos dokumentacije opravila glede na predhodno (izrecno) izbiro strank, torej na drugo toženko in druge borznoposredniške družbe, ki so jih izbrale stranke. Zato v primeru slednjega veliko število strank, ki so prešle k drugi toženki, ne bo odločilno.
  • 513.
    VSRS Sklep VIII Ips 12/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00028854
    ZVZD člen 3-2, 5. ZDR člen 184. OZ člen 131, 147, 150.
    odškodninska odgovornost delodajalca - napotitev na delo v tujini - delodajalec - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza
    Po delovnopravnih predpisih je v razmerju do delavca delodajalec tisti, ki je z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sodna praksa pa je pojem "delodajalca" - tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev glede zagotavljanja varstva in zdravja pri delu razširila tudi na naročnike del, ki organizirajo delovni proces na skupnem delovišču in odgovarjajo za nadzor glede varnosti pri delu. To pomeni, da se obveznosti, ki jih zakon v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nalaga "delodajalcu", ne nanašajo le na delodajalca v delovnopravnem smislu, pač pa na "delodajalca" v širšem smislu ZVZD.
  • 514.
    VSRS Sklep U 4/2019-23
    10.9.2019
    SODSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00050087
    ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 39, 39/1, 43, 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 17, 17/1, 17/3, 18, 18/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZSS člen 81.
    Sodni svet - disciplinska odločba - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - tožilec - disciplinski tožilec - zavrženje tožbe - pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo
    Po ZUS-1 je le Državno odvetništvo aktivno legitimirano za vložitev tožbe v primeru, ko je z upravnim aktom domnevno kršen zakon v škodo javnega interesa. V upravnem sporu sicer lahko v javnem interesu kot tožniki nastopajo tudi drugi subjekti (npr. nevladne organizacije glede varstva okolja), vendar aktivno legitimacijo (ob pogoju, da so sodelovali v postopku izdaje izpodbijanega akta) tem subjektom dajejo materialnopravni predpisi (npr. Zakon o varstvu okolja).

    Po presoji Vrhovnega sodišča takega upravičenja za vložitev tožbe v upravnem sporu ZSSve disciplinski tožilki ne daje. Določba 43. člena tega zakona predstavlja le splošno podlago za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločitev disciplinskega sodišča. Čeprav nobene od strank disciplinskega postopka pri tem ne izključuje, pa - upoštevaje navedeno opredelitev tožnika po ZUS-1 - disciplinskemu tožilcu, kot stranki disciplinskega postopka, ki varuje javni interes, tudi ne daje izrecnega pooblastila za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru nestrinjanja z odločitvijo disciplinskega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča bi zato razlaga, po kateri bi bil disciplinski tožilec kljub temu aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu, nedovoljeno obšla izrecno določbo prvega odstavka 18. člena ZUS-1.
  • 515.
    VSRS Sodba VIII Ips 178/2018
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00028982
    ZDR-1 člen 84, 89, 89/1-1, 118, 200, 200/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ocena delovne uspešnosti
    Toženka ni obrazložila, kako je izračunala posamezne postavke, ki so sestavljale tožnikovo oceno delovne uspešnosti. Tudi če se podatki vnesejo v računalniški program, ki nato objektivno in za vse zaposlene enako na podlagi formule izračuna delovno uspešnost, kot to zatrjuje toženka, bi morala kljub temu pojasniti posamezne postavke tožnikove ocene, ki jih je vnesla v aplikacijo.
  • 516.
    VSRS Sodba VIII Ips 41/2019
    10.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00031748
    ZDR člen 38, 39, 40.
    konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - pogodba o zaposlitvi
    Konkurenčna klavzula je namenjena zaščiti interesa delodajalca, da za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepreči konkurenčno dejavnost delavcu in pomeni znaten poseg v delavčevi ustavni pravici do proste izbire zaposlitve in proste gospodarske pobude. Upoštevajoč navedeno se s konkurenčno klavzulo, ne glede na njeno pogodbeno naravo, ni mogoče dogovoriti omejitev, ki bi bile za delavca strožje od zakonskega okvira, lahko pa se konkurenčna klavzula dogovori na način, ki je zanj manj obremenjujoč oziroma pomeni manjši poseg v navedeni ustavni pravici. Na tej podlagi bi načeloma lahko bila dopustna ureditev, po kateri bi se stranki dogovorili za opcijsko uveljavljanje konkurenčne klavzule v tem smislu, da delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja, saj bi takšna opcijska opredelitev za delavca pomenila manjši poseg v njegove pravice oziroma zanj ugodnejšo ureditev, kot pa je opredeljena v zakonu. Takšna opcijska ureditev mora biti v pogodbi o zaposlitvi jasno določena (kar v konkretnem primeru ni), torej tako, da je povsem jasno, da je delavec prost obveznosti iz konkurenčne klavzule, če delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi (in ne kasneje) izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja.

    S sporno določbo tretjega odstavka 18. člena Pogodbe o zaposlitvi ni bila dogovorjena takšna možnost odstopa od konkurenčne klavzule, kakršna bi lahko bila dopustna ob sklicevanju na navedeni sodbi Vrhovnega sodišča. Opcija uveljavljanja konkurenčne klavzule je navedena le kot predpostavka za plačilo nadomestila, ne da bi bilo pri tem navedeno, do kdaj lahko tožena stranka poda izjavo, da uveljavlja konkurenčno klavzulo. To bi pomenilo, da bi konkurenčna klavzula tožnika zavezovala ves čas, toženo stranko pa le, če bi izrecno izjavila, da jo uveljavlja.
  • 517.
    VSRS Sodba VIII Ips 36/2019
    10.9.2019
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VS00028856
    ZZVZZ člen 23, 23/1. ZZVZZ-M člen 44.a.
    povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pogoji za pridobitev pravice - odločba Ustavnega sodišča
    Pravno podlago je v relevantnem obdobju predstavljala zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, iz katere jasno izhaja, da ima zavarovanec pravico do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini na podlagi samega zakona in to brez kakršnihkoli dodatnih pogojev in omejitev. Zato sta sodišči druge in prve stopnje ter tožena stranka zmotno ugotavljali, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do zdravljenja v tujini. Tožnik je zdravljenje v tujini že opravil, pravico do povračila stroškov tega zdravljenja pa je pridobil že s samim tem dejstvom, brezpogojno in na podlagi samega zakona. V konkretnem primeru tako ne gre za situacijo, ko bi tožnik pravico pridobil šele z odločbo upravnega organa (tožene stranke).
  • 518.
    VSRS Sklep I Up 73/2019
    9.9.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00027129
    ZUS-1 člen 24, 24/2, 24/6.
    pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neplačilo sodne takse za tožbo
    Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ni vložen v roku 8 dni od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok oziroma, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, od dneva, ko je za to zvedela, se zavrže kot prepozen.
  • 519.
    VSRS Sklep II DoR 297/2019
    9.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00028627
    ZIZ člen 10, 10/1. URS člen 23, 156. URS člen 156.
    dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - pravica do enakosti pred zakonom - vložitev zahteve za presojo ustavnosti
    Skladno s 156. členom Ustave, sodišče postopek prekine in zahteva presojo ustavnosti, če meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Dodaten pogoj za začetek takšnega postopka je, da je določba zakona, za katero sodišče meni, da bi lahko bila neustavna, relevantna za konkreten primer, v katerem se ta problem pokaže. Z drugimi besedami: zahtevani poseg Ustavnega sodišča mora (vsaj potencialno) imeti vpliv na odločitev sodišča v konkretni zadevi.

    Največ kar bi predlagatelj po odločitvi Ustavnega sodišča lahko dosegel je, da bi Vrhovno sodišče njegov predlog (kot dopusten) vsebinsko obravnavalo. A dejstvo je, da bi v takem primeru predlog zavrnilo in na njegov resničen pravni položaj (na njegov uspeh v konkretnem, kontradiktornem izvršilnem postopku) odločitev Ustavnega sodišča ne bi v ničemer vplivala. Nasprotno, s prekinitvijo odločanja o (vsebinsko) neutemeljenem predlogu za dopustitev revizije v enostranskem postopku pred Vrhovnim sodiščem, bi le de facto odložil upnikovo sodnovarstveno upravičenje v dvostranskem izvršilnem postopku.
  • 520.
    VSRS Sklep VIII DoR 165/2019-8
    5.9.2019
    DELOVNO PRAVO
    VS00027566
    ZPP člen 367a.
    dopuščena revizija - poslovodna oseba - veljavnost aneksa - pobotni ugovor - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - Ali je bil aneks z dne 23. 11. 2016 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 veljavno sklenjen?

    - Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o pobotnem ugovoru?

    - Ali je odločitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izvršljiva? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o predlogu za sodno razvezo?

    - Ali je tožnik upravičeno zavrnil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi kot neustrezne?
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>