dovoljenost revizije - odškodninski spor - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odškodninski zahtevki v zvezi s premoženjsko in nepremoženjsko škodo imajo različno podlago. V tem sporu relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v nobenem primeru ne presega praga dovoljenosti revizije.
ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 41.ZUS-1 člen 73, 75, 75/1-3, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.ZLPP člen 9, 50, 50/4. ZENDMPE člen 8, 8/1.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - premoženje med sredstvi pravne osebe - neizvedeno lastninsko preoblikovanje - prenos na SRD - zazidano stavbno zemljišče
Vračanje podržavljenega premoženja v naravi ni mogoče, če je to premoženje med sredstvi podjetja, ki bi se moralo lastniniti po ZLPP, denacionalizacijski upravičenec oziroma njegov pravni naslednik pa ni vložil zahteve za izdajo začasne odredbe po 41. členu ZDen oz. 9. - 15. členu ZLPP. Ko se je tako podjetje preneslo na SRD, je postalo podjetje z znanim lastnikom in torej civilno pravna oseba. V naravi tudi ni mogoče vrniti pozidanega zemljišča, na katerem stoji objekt, ki ni v lasti upravičenca. Pri tem je glede pozidanosti zemljišča pravno pomemben podatek iz zemljiškega katastra.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Kadar je torej zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko postane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih. V tem delu je v reviziji sporna le še odločitev o obrestih, zato je revizijsko sodišče v tem delu na podlagi 377. člena ZPP zavrglo revizijo tožnice.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 378, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - tajno opazovanje - opazovanje objektov za zasebno varovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji
Zgolj opazovanje določenih objektov brez uporabe tehničnih sredstev ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje osumljenca (ali določene osebe) z uporabo tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje.
začasna odredba - izkazanost pogojev - navajanje dejstev in dokazov
Zgolj z navajanjem negativnih posledic inšpekcijskega ukrepa, katerega čimprejšnja izvršitev je v javnem interesu, tožnik ni izkazal pogojev, ki jih za izdajo začasne odredbe določa 2. odstavek 32. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - začetek kazenskega postopka - predelodelitev drugemu sodniku - zavrženje obtožnega akta - vpliv na zakonitost -kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja
Predodelitev zadeve drugemu sodniku potem, ko je bil obtožni predlog že vročen obdolžencu in ko je bila razpisana glavna obravnava, ne dovoljuje ponovnega preizkusa in zavrženja obtožnega predloga.
Oprostitev plačila sodnih taks bi morala tožnica zahtevati v sodnem postopku, iz katerega sodne takse izvirajo, saj oprostitev plačila sodnih taks učinkuje le od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (1. odstavek 14. člena ZST). S predlogom, ki ga je tožnica vložila šele v postopku prisilne izterjave neplačanih sodnih taks, tožnica ne more doseči oprostitve že zapadlih in neplačanih sodnih taks.
Pravna hipokrizija je privatnemu izvedenskemu mnenju (ali cenitvi) odrekati značaj dokaza in mu pripisovati pomen strankinih navedb, nato pa v drugem položaju (pri presoji sklepčnosti tožbe) ne upoštevati vsebine tega "mnenja" kot del strankinih navedb (ki substancirajo zahtevek).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapuščinski postopek - izpodbijanje oporoke
Okoliščina, da je ena izmed strank postopka zaposlena na sodišču, ki obravnava predmetno zadevo, je v določenih primerih lahko razlog za prenos pristojnosti. Vendar pa ta okoliščina ni takšna, da bi sama po sebi narekovala ugoditev predlogu. Odločitev o predlogu je odvisna od vseh okoliščin primera.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sedež pristojnega sodišča v stavbi, ki je predmet spora
Dejstvo, da je sedež za odločanje stvarno in krajevno pristojnega sodišča v stavbi, lastništvo katere je predmet spora v tem postopku udeleženih strank, lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu o lastništvu stavbe sedeža za odločanje sicer pristojnega sodišča.
zavrženje zahteve za začetek postopka - res iudicata - učinek odločbe o ustavni pritožbi - formalna pravnomočnost
Ugodilna odločba o ustavni pritožbi spremeni pravno stanje le glede vlagatelja ustavne pritožbe in le v določeni upravni zadevi. Vlagatelj vloge se ne more sklicevati na novo pravno stanje, če se odločba o ustavni pritožbi ne nanaša prav nanj in na isto upravno zadevo. Če se tudi dejansko stanje ni spremenilo in je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno, se takšna vloga zavrže.
Sodišče prve stopnje je glede na okoliščine primera pravilno sklepalo, da je v obravnavanem primeru izkazana pravica investitorja graditi kot pogoj za izdano gradbeno dovoljenje v skladu s 6. točko 1. odstavka 66. člena ZGO-1 oziroma, da ta pravica glede na lokacijo gradnje ni omejena s sporno služnostjo obračanja, tudi če bo kasneje v sodnem postopku ugotovljen njen obstoj.
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik ali drug pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit, predložiti novo pooblastilo, ki mora časovno izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej po pravnomočnosti sodbe.
Ker tožničina, po poteku z ZDen določenega prekluzivnega roka vložena, zahteva za vračilo nepremičnin, ki so bile razlaščene, ni bila zajeta v pravočasno vloženih zahtevkih za denacionalizacijo gozda in stanovanjske hiše, jo je šteti kot samostojno vlogo, podano po poteku z zakonom določenega roka za vložitev denacionalizacijskih zahtev.
dostop do informacij javnega značaja - osebe javnega prava - obrazložitev sodbe
ZDIJZ ne opredeljuje podrobneje kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, zato se bodo štele za organe iz 1. člena ZDIJZ vse tiste osebe javnega prava, ki imajo ta status po splošnih pravilih upravnega prava.
obnova postopka - revizijski razlogi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - meje preizkusa po uradni dolžnosti
V obravnavani zadevi je s tožbo izpodbijana procesna odločitev tožene stranke, glede na obseg revizijskih razlogov (1. odstavek 85. člena ZUS-1) pa lahko revizijsko sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje le v okviru procesnih razlogov in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1.