bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - začetek kazenskega postopka - predelodelitev drugemu sodniku - zavrženje obtožnega akta - vpliv na zakonitost -kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja
Predodelitev zadeve drugemu sodniku potem, ko je bil obtožni predlog že vročen obdolžencu in ko je bila razpisana glavna obravnava, ne dovoljuje ponovnega preizkusa in zavrženja obtožnega predloga.
Oprostitev plačila sodnih taks bi morala tožnica zahtevati v sodnem postopku, iz katerega sodne takse izvirajo, saj oprostitev plačila sodnih taks učinkuje le od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (1. odstavek 14. člena ZST). S predlogom, ki ga je tožnica vložila šele v postopku prisilne izterjave neplačanih sodnih taks, tožnica ne more doseči oprostitve že zapadlih in neplačanih sodnih taks.
Pravna hipokrizija je privatnemu izvedenskemu mnenju (ali cenitvi) odrekati značaj dokaza in mu pripisovati pomen strankinih navedb, nato pa v drugem položaju (pri presoji sklepčnosti tožbe) ne upoštevati vsebine tega "mnenja" kot del strankinih navedb (ki substancirajo zahtevek).
začasna odredba - izkazanost pogojev - navajanje dejstev in dokazov
Zgolj z navajanjem negativnih posledic inšpekcijskega ukrepa, katerega čimprejšnja izvršitev je v javnem interesu, tožnik ni izkazal pogojev, ki jih za izdajo začasne odredbe določa 2. odstavek 32. člena ZUS-1.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Kadar je torej zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko postane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih. V tem delu je v reviziji sporna le še odločitev o obrestih, zato je revizijsko sodišče v tem delu na podlagi 377. člena ZPP zavrglo revizijo tožnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapuščinski postopek - izpodbijanje oporoke
Okoliščina, da je ena izmed strank postopka zaposlena na sodišču, ki obravnava predmetno zadevo, je v določenih primerih lahko razlog za prenos pristojnosti. Vendar pa ta okoliščina ni takšna, da bi sama po sebi narekovala ugoditev predlogu. Odločitev o predlogu je odvisna od vseh okoliščin primera.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 378, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - tajno opazovanje - opazovanje objektov za zasebno varovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji
Zgolj opazovanje določenih objektov brez uporabe tehničnih sredstev ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje osumljenca (ali določene osebe) z uporabo tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sedež pristojnega sodišča v stavbi, ki je predmet spora
Dejstvo, da je sedež za odločanje stvarno in krajevno pristojnega sodišča v stavbi, lastništvo katere je predmet spora v tem postopku udeleženih strank, lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu o lastništvu stavbe sedeža za odločanje sicer pristojnega sodišča.
ZUP člen 2, 215, 215/6. ZUS člen 34, 34/1-3, 34/1-5.
odločba brez pravnega pouka - dopustnost upravnega spora
Neobstoječ pouk o pravnem sredstvu ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Če pa odločba sploh nima pouka, stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v 8 dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe (6. odstavek 215. člena ZUP).
Ker je morala biti po določbi 1. odstavka 64. člena ZDen zahteva za denacionalizacijo, če naj bi bila pravočasna, vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi ZDen (to je do izteka 7.12.1993), je tožnica z vlogo dne 29.12.1999 navedeni materialni prekluzivni rok zamudila, po izteku tega roka pa zahtev za denacionalizacijo upravičenj po ZDen ni več mogoče uveljavljati. V postopku denacionalizacije je mogoče sicer dopolnjevati vloge z listinami in dokazili glede podržavljenega premoženja, vendar pa mora biti obseg tega premoženja pravočasno zahtevan.
stroški postopka - načelo uspeha v postopku - umik tožbe - uspeh v upravnem postopku
Uspeh stranke v upravnem postopku, ni hkrati tudi uspeh v upravnem sporu. Vložitev tožbe v upravnem sporu hkrati z vložitvijo predloga za obnovo postopka pred upravnim organom ni bila potrebna za varstvo pravic stranke in je predstavljala podvajanje pravnih sredstev. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka tožeči stranki ni dolžna povrniti stroškov postopka, mora pa tudi nositi svoje stroške postopka.
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik ali drug pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit, predložiti novo pooblastilo, ki mora časovno izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej po pravnomočnosti sodbe.
Ker tožničina, po poteku z ZDen določenega prekluzivnega roka vložena, zahteva za vračilo nepremičnin, ki so bile razlaščene, ni bila zajeta v pravočasno vloženih zahtevkih za denacionalizacijo gozda in stanovanjske hiše, jo je šteti kot samostojno vlogo, podano po poteku z zakonom določenega roka za vložitev denacionalizacijskih zahtev.
dostop do informacij javnega značaja - osebe javnega prava - obrazložitev sodbe
ZDIJZ ne opredeljuje podrobneje kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, zato se bodo štele za organe iz 1. člena ZDIJZ vse tiste osebe javnega prava, ki imajo ta status po splošnih pravilih upravnega prava.