človekove pravice - domneva nedolžnosti - varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ustavna pravica do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave se nanaša na položaj in varstvo pravic posameznika v kazenskem postopku. To izhaja že iz same določbe 27. člena Ustave, saj določa, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Že iz tega izhaja, da je varstvo pravice iz 27. člena Ustave zagotovljeno v okviru kazenskega postopka, kar pa pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v upravnem sporu. Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 266, 266/1, 266/3, 266/6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izdaja uradne tajnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomembnost dokumenta - izrek sodbe - opis kaznivega dejanja
Sama izročitev nekega dokumenta, ki je sicer razglašen za uradno tajnost, brez ugotovitve njegove pomembnosti za storitev kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti po tretjem in prvem odstavku 266. člena KZ, ne zadošča. Pomembnost dokumenta predstavlja zakonski znak tega kaznivega dejanja, ki mora biti v opisu dejanja konkretiziran.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23766
ZKP člen 18, 18/1, 298, 305, 359, 359/1-2, 364, 364/4, 364/8, 371, 371/1-1, 371/2, 372, 372/1-4.KZ člen 27, 213, 213/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sestava sodišča - sodelovanje na glavni obravnavi - načelo neposrednosti - zasedanje senata - pogoji za glavno obravnavo - začetek glavne obravnave - sodba - izrek sodbe - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zakonska označba kaznivega dejanja - obrazložitev - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - neposrednost pri predaji stvari - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - straženje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Neposrednost pri predaji stvari ni zakonski znak kaznivega dejanja ropa po 213. členu KZ, temveč gre za kriterij pravne teorije, po katerem se razmejuje to kaznivo dejanje od kaznivega dejanja izsiljevanja po 218. členu KZ.
Pričetek zasedanja senata ne pomeni hkrati tudi začetek oziroma nadaljevanje glavne obravnave in se določena procesna dejanja opravijo pred začetkom glavne obravnave.
Razlog za izrek različno visokih kazni je v različnih okoliščinah dejanske narave in ne gre za arbitrarno ali neenako uporabo določb kazenskega zakona o odmeri kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23911
ZKP člen 227, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 395.KZ člen 126, 126/14, 196, 196/1.URS člen 25, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravica do pravnega sredstva - nedovoljen dokaz - zaslišanje obdolženca - uporaba jezika v postopku - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - oznaka mamila
Čeprav tablete ecstasy niso na seznamu prepovedanih drog, gre za substanco, ki je razglašena za mamilo, saj se z izrazom ecstasy označuje MDMA, psihoaktivna snov iz skupine fenetilaminov, katere prenašanje se obsojencu očita v opisu abstraktnega dejanskega stanu, kar je v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja konkretizirano z označbo iste substance, le da z drugim imenom.
ZKP člen 307, 307/1, 442, 442/1.URS člen 29, 29/1-2.
skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - utemeljeno opravičilo - pravica do sojenja v navzočnosti
Čeprav za sojenje v nenavzočnosti pred okrajnim sodiščem ni predpisan tudi pogoj, ki je predpisan za sojenje v nenavzočnosti pred okrožnim sodiščem, namreč, da obdolženec izostanka ni opravičil, to ne pomeni, da okrajnemu sodišču ni treba upoštevati utemeljenega opravičila obdolženca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kadrovske težave sodišča - sojenje v razumnem roku
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov. V ta namen so predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki segajo na področje sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih Zakona o sodiščih).
dovoljenost revizije proti sklepu - obnova postopka - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Revizija proti sklepu, izdanem po postopku obnove postopka ni dovoljena, ker ni bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo iz rednega postopka, če bi do nje prišlo. Nobeden izmed zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, namreč ne presega 1.000.000 SIT.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - udeležba pri kaznivem dejanju
Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike, saj ne navaja dejstev, s katerimi bi bila opredeljena obsojenčeva vloga pri izvršitvi kaznivega dejanja ali bilo opisano njegovo ravnanje v okviru vnaprej odrejenega in načrtnega delovanja patrole, prav tako ni konkretizirana blanketna norma, na katero se zakonska določba sklicuje.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2.URS člen 23.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do sodnega varstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb
Pravnomočno sodbo je treba presojati v celoti in pri tem upoštevati navedbe v obeh odločbah. Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov o odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za sodno varstvo, o katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni organ in so po presoji sodišča pravilni.
Ugoditev, ker je tožena stranka kršila določbe ZUP (zakona o splošnem upravnem postopku) o zaslišanju stranke in ni v celoti izvedla dokaznega postopka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodninski spor - zavarovalnica - direktna tožba
Ker tožnikov delodajalec ni stranka v sporu, temveč je tožena izključno delodajalčeva zavarovalnica iz naslova njunega zavarovalnega razmerja (direktna tožba), je za odločanje v zadevi pristojno sodišče splošne pristojnosti.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - umik predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sodna taksa za opomin
Stranka mora plačati sodno takso, ko umakne predlog za oprostitev plačila sodne takse. Če sodne takse ne plača hkrati z umikom predloga, mora plačati še opominsko sodno takso.