ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - molk organa - pravni interes
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalni delniški družbi drugi osebi, kar pomeni, da je bil razpis za člana uprave uspešno zaključen. Torej tožeča stranka, tudi če bi pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja.
Pri izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe in pri imenovanju člana uprave zavarovalne delniške družbe gre za dva ločena (čeprav vsebinsko povezana) postopka. O izdaji dovoljenja namreč odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o imenovanju člana uprave pa nadzorni svet zavarovalne delniške družbe.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
zavarovalni nadzor - zavarovalna družba - pripojitev zavarovalne družbe - pravica do sodelovanja v upravnem postopku lastnost stranke - lastnost stranske udeleženke - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je sklenila, da se v upravnem postopku odločanja o izdaji dovoljenja za pripojitev tožeči stranki ne prizna lastnost stranke niti lastnost stranske udeleženke in s tem pravica do sodelovanja v postopku. Ker je bil postopek pripojitve končan in ustrezne pravne posledice vpisane v sodni register, tožeča stranka nima več pravnega interesa za odločitev o tožbi, saj morebitna odprava izpodbijane odločbe ne bi izboljšala njenega pravnega položaja.
opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene
Pri sklepanju in izvrševanju spornih pogodb ne gre za opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar, za sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, temveč za sklepanje in izvrševanje pogodb za izvajanje (tržnih) zdravstvenih storitev, pri čemer pri teh storitvah ne gre za dogodke, ki pomenijo zavarovalne primere, glede katerih se sklene zavarovanje, temveč za zdravstvene storitve, do katerih je uporabnik upravičen proti plačilu pavšalnega zneska (pogodbene cene).
Predmet spornih pogodb ni zavarovanje pred riziki (boleznimi, poškodbami ali posebnimi zdravstvenimi stanji), temveč izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene. Uporabniki so za te koristi, za vrednost (dodatnih) zdravstvenih storitev, pripravljeni plačati določeno ceno (v pavšalnem znesku).
Pri spornih pogodbah ne gre za prenos rizikov na zavarovalnico, temveč za ponudbo (in izvedbo) zdravstvenih storitev, ko ena pogodbena stranka (uporabnica) plačuje drugi pogodbeni stranki (tožeči stranki) pavšalni znesek (dogovorjeno pogodbeno ceno), ne glede na to, ali bo rabila ponujene zdravstvene storitve.
delovno razmerje za določen čas - pogoji za sklenitev delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja za določen čas - odgovor na tožbo - nepopolna vloga
Ker na razpisano delovno mesto ni bilo ustreznih prijav glede na zahtevano izobrazbo, je tožena stranka s tožnico, ki prav tako ni izpolnjevala razpisnih pogojev, na podlagi 14. člena ZDR/90 zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sicer navedla kot razlog zaposlitve "začasno povečan obseg dela", vendar to ni vplivalo na zakonitost pogodbe, saj je treba ugotoviti in upoštevati dejanski razlog.
Stranka se lahko pritoži zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije le, če so podani razlogi iz 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, t. j., če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa o tem še ni odločilo.
Tožena stranka je imela za reševanje sporov z njenimi delavci v podjetniški kolektivni pogodbi predvideno arbitražo, njeno sestavo, postopek in urejena nekatera druga vprašanja v zvezi z arbitražo. Sodišče bi moralo na ugovor tožene stranke upoštevati dogovor o reševanju sporov pred arbitražo delodajalca, ki je bil vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi in s katerim sta stranki v skladu z 205. členom ZDR izključili redno sodno pot, ter tožbo zato zavreči.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitveni razlog - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - zahteva za izločitev - pravica do nepristranskega sojenja - nedovoljen dokaz - nujna preiskovalna dejanja - policijski ogled - ogled - obvestilo o opravi preiskovalnih dejanj - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - poligrafsko testiranje - uporaba poligrafa
Iskanje določenega predmeta, ki ga je treba pridobiti za dokaz v kazenskem postopku, je značilno kriminalističnotehnično opravilo v okviru prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP ter 2. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o policiji, ki ga policija opravlja samostojno in ne gre za ogled kot posebno preiskovalno dejanje po 245. členu ZKP. Če se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje po drugem odstavku 164. člena ZKP, mora organ, ki ga opravlja, brez odlašanja obvestiti državnega tožilca, ni pa treba predhodno obvestiti osumljenca in zagovornika (njuna identiteta pogosto še ni jasna), saj zakon tega ne določa, ravno tako ne, da bi moral preiskovalni sodnik pojasniti, zakaj šteje ogled kot nujno preiskovalno dejanje.
ZIZ člen 100.ZPP člen 25, 25/2.ZS člen 114, 114/2. ZVODNO člen 2-50.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - dolžnikovo stalno prebivališče
V sporu o pristojnosti med dvema sodiščema je vrhovno sodišče odločilo, da je pristojno tretje sodišče, ker spada dolžničino prebivališče v sodni okraj tretjega sodišča.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo - razveljavljena kazenska sodba - zaplenjeno premoženje - vračanje pod pogoji ZDen - upravni postopek - sodni nepravdni postopek - ZIKS
Ker se je tožnik odločil za vrnitev zaplenjenega premoženja v upravnem postopku, se premoženje vrača pod pogoji, ki so določeni v ZDen. Okoliščina, da je bila sodba o zaplembi premoženja razveljavljena, v tej zadevi ni pomembna.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85.ZUS-1 člen 75, 75/1-3, 107, 107/1. ZUS člen 72, 72/5.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - kmetijska ali stavbna zemljišča - vrednotenje zemljišč
V postopku denacionalizacije je treba ugotoviti, ali je bilo zemljišče ob podržavljenju kmetijsko ali stavbno, saj je od tega odvisno njegovo vrednotenje. Ker iz akta o podržavljenju in uradnih katastrskih podatkov iz tistega časa izhaja, da so bila obravnavana zemljišča podržavljena kot kmetijska zemljišča, tožniku pa ni uspelo dokazati, da bi bil v času podržavljenja za to zemljišče sprejet po tedanjih predpisih predvideni akt o njegovi določitvi za stavbno, se tako zemljišče ob podržavljenju šteje za kmetijsko zemljišče.
Toženčeva posest v lastninski pravdi zahtevane vrnitve stvari je eden od materialnopravnih pogojev za ugoditev tožbenemu zahtevku. Zavrnitev tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi torej pomeni pravilno uporabo materialnega prava.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3.ZUS-1 člen 76.
stavbno zemljišče - komunalna opremljenost s pitno vodo - vodnjak - merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin - ovire za vrnitev v naravi - stanje nepremičnine ob vračanju
Vodnjak kot objekt, namenjen zbiranju in shranjevanju vode, tudi po presoji pritožbenega sodišča sam po sebi ne pomeni, da je zemljišče komunalno opremljeno s pitno vodo v smislu 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZKP člen 14, 117, 117/3, 288, 288/2, 371, 371/1-3, 371/1-11, 395, 395/1, 442, 442/1, 442/2.URS člen 22.
prosta presoja dokazov - zaslišanje priče - protispisnost - enako varstvo pravic - glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - skrajšani postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - ustna naznanitev odločb - pouk o pravicah v postopku - pisna izjava s podpisom priče
Glavna obravnava, opravljena na več narokih, je celota, zaradi česar imajo procesna dejanja, opravljena na enem naroku, učinek tudi na poznejša dejanja in prej opravljenih dejanj ni treba ponavljati.
Opozorilo v vabilu, da se bo glavna obravnava lahko opravila tudi v obtoženčevi nenavzočnosti, velja za glavno obravnavo kot celoto, ne glede na število narokov, zaradi česar opozorila ob preložitvah, ko je obdolženec praviloma ustno seznanjen z dnevom in uro nadaljevanja glavne obravnave, ni potrebno ponavljati.
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo glede vseh dokazov, ki jih je prva toženka predlagala v zvezi s trditvami o spremenjenem stanju nepremičnin. Dokaznih predlogov prve toženke tudi ni pravilno ocenilo v skladu z določbami 286. in 337. člena ZPP, pri čemer bi lahko to vplivalo na pravilnost sodbe.