opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene
Pri sklepanju in izvrševanju spornih pogodb ne gre za opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar, za sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, temveč za sklepanje in izvrševanje pogodb za izvajanje (tržnih) zdravstvenih storitev, pri čemer pri teh storitvah ne gre za dogodke, ki pomenijo zavarovalne primere, glede katerih se sklene zavarovanje, temveč za zdravstvene storitve, do katerih je uporabnik upravičen proti plačilu pavšalnega zneska (pogodbene cene).
Predmet spornih pogodb ni zavarovanje pred riziki (boleznimi, poškodbami ali posebnimi zdravstvenimi stanji), temveč izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene. Uporabniki so za te koristi, za vrednost (dodatnih) zdravstvenih storitev, pripravljeni plačati določeno ceno (v pavšalnem znesku).
Pri spornih pogodbah ne gre za prenos rizikov na zavarovalnico, temveč za ponudbo (in izvedbo) zdravstvenih storitev, ko ena pogodbena stranka (uporabnica) plačuje drugi pogodbeni stranki (tožeči stranki) pavšalni znesek (dogovorjeno pogodbeno ceno), ne glede na to, ali bo rabila ponujene zdravstvene storitve.
delovno razmerje za določen čas - pogoji za sklenitev delovnega razmerja - transformacija delovnega razmerja za določen čas - odgovor na tožbo - nepopolna vloga
Ker na razpisano delovno mesto ni bilo ustreznih prijav glede na zahtevano izobrazbo, je tožena stranka s tožnico, ki prav tako ni izpolnjevala razpisnih pogojev, na podlagi 14. člena ZDR/90 zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sicer navedla kot razlog zaposlitve "začasno povečan obseg dela", vendar to ni vplivalo na zakonitost pogodbe, saj je treba ugotoviti in upoštevati dejanski razlog.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - molk organa - pravni interes
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalni delniški družbi drugi osebi, kar pomeni, da je bil razpis za člana uprave uspešno zaključen. Torej tožeča stranka, tudi če bi pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja.
Pri izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe in pri imenovanju člana uprave zavarovalne delniške družbe gre za dva ločena (čeprav vsebinsko povezana) postopka. O izdaji dovoljenja namreč odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o imenovanju člana uprave pa nadzorni svet zavarovalne delniške družbe.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
zavarovalni nadzor - zavarovalna družba - pripojitev zavarovalne družbe - pravica do sodelovanja v upravnem postopku lastnost stranke - lastnost stranske udeleženke - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je sklenila, da se v upravnem postopku odločanja o izdaji dovoljenja za pripojitev tožeči stranki ne prizna lastnost stranke niti lastnost stranske udeleženke in s tem pravica do sodelovanja v postopku. Ker je bil postopek pripojitve končan in ustrezne pravne posledice vpisane v sodni register, tožeča stranka nima več pravnega interesa za odločitev o tožbi, saj morebitna odprava izpodbijane odločbe ne bi izboljšala njenega pravnega položaja.
Stranka se lahko pritoži zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije le, če so podani razlogi iz 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, t. j., če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa o tem še ni odločilo.
Tožena stranka je imela za reševanje sporov z njenimi delavci v podjetniški kolektivni pogodbi predvideno arbitražo, njeno sestavo, postopek in urejena nekatera druga vprašanja v zvezi z arbitražo. Sodišče bi moralo na ugovor tožene stranke upoštevati dogovor o reševanju sporov pred arbitražo delodajalca, ki je bil vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi in s katerim sta stranki v skladu z 205. členom ZDR izključili redno sodno pot, ter tožbo zato zavreči.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitveni razlog - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - zahteva za izločitev - pravica do nepristranskega sojenja - nedovoljen dokaz - nujna preiskovalna dejanja - policijski ogled - ogled - obvestilo o opravi preiskovalnih dejanj - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - poligrafsko testiranje - uporaba poligrafa
Iskanje določenega predmeta, ki ga je treba pridobiti za dokaz v kazenskem postopku, je značilno kriminalističnotehnično opravilo v okviru prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP ter 2. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o policiji, ki ga policija opravlja samostojno in ne gre za ogled kot posebno preiskovalno dejanje po 245. členu ZKP. Če se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje po drugem odstavku 164. člena ZKP, mora organ, ki ga opravlja, brez odlašanja obvestiti državnega tožilca, ni pa treba predhodno obvestiti osumljenca in zagovornika (njuna identiteta pogosto še ni jasna), saj zakon tega ne določa, ravno tako ne, da bi moral preiskovalni sodnik pojasniti, zakaj šteje ogled kot nujno preiskovalno dejanje.
stiki med starši in otroki - ZUS-1 - revizija - bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava
Če tožnik v tožbi predlaga glavno obravnavo, pri čemer pa ne navaja nobenih relevantnih dejstev in dokazov, ki jih ne bi ugotovil že upravni organ v upravnem postopku, to, da sodišče kljub tožnikovemu predlogu ni opravilo glavne obravnave, ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato uveljavljana kršitev določb postopka iz 2. odstavka 75. člena ZUS-1 ni podana.
ZP-1 člen 156, 156/1-1.ZPDZC člen 3, 3/1-1, 15. ZGD člen 4, 4/4.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - delo na črno - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - dejavnost gospodarske družbe
Storitve potrošniškega kreditiranja, ki jih nudi storilka, te dejavnosti pa nima vpisane v sodnem registru, ji omogočajo opravljanje njene osnovne trgovske dejavnosti in ne predstavljajo samostojnega opravljanja dejavnosti na trgu, zato ne gre za dejavnost, ki bi jo bilo mogoče šteti kot delo na črno.
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo glede vseh dokazov, ki jih je prva toženka predlagala v zvezi s trditvami o spremenjenem stanju nepremičnin. Dokaznih predlogov prve toženke tudi ni pravilno ocenilo v skladu z določbami 286. in 337. člena ZPP, pri čemer bi lahko to vplivalo na pravilnost sodbe.
ZKP člen 14, 117, 117/3, 288, 288/2, 371, 371/1-3, 371/1-11, 395, 395/1, 442, 442/1, 442/2.URS člen 22.
prosta presoja dokazov - zaslišanje priče - protispisnost - enako varstvo pravic - glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - skrajšani postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - ustna naznanitev odločb - pouk o pravicah v postopku - pisna izjava s podpisom priče
Glavna obravnava, opravljena na več narokih, je celota, zaradi česar imajo procesna dejanja, opravljena na enem naroku, učinek tudi na poznejša dejanja in prej opravljenih dejanj ni treba ponavljati.
Opozorilo v vabilu, da se bo glavna obravnava lahko opravila tudi v obtoženčevi nenavzočnosti, velja za glavno obravnavo kot celoto, ne glede na število narokov, zaradi česar opozorila ob preložitvah, ko je obdolženec praviloma ustno seznanjen z dnevom in uro nadaljevanja glavne obravnave, ni potrebno ponavljati.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku
Pri pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkih, v katerih je bilo odločeno o denacionalizaciji premoženja, kjer tožeča stranka ni niti upravičenec, niti pravni naslednik upravičencev, ne odloča o nobeni njeni pravici ali pravni koristi.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/3, 168, 168/1, 168/2, 226, 226/2.ZOR člen 193, 193/1.
roki - smrt bližnjega - prekluzivni rok - povrnitev premoženjske škode - zakonski in sodni roki - instruktivni rok - podaljšljivi roki - zahteva za overjen prevod tujih listin pasivnost pravdne stranke - predlog za oprostitev stroškov postopka - žalna obleka
V zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne, pač pa samo instruktivne narave. Instruktivni roki so vsi tisti, katerih zamuda ne prepreči oprave procesnega dejanja. Taki so roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj sodišča, medtem ko so roki za opravo procesnih dejanj strank, tudi tisti, ki jih določi sodišče, praviloma prekluzivni. Če bi bil rok za opravo procesnega dejanja stranke le instruktiven, potem ne bi imela nobenega pomena določba tretjega odstavka 110. člena ZPP, da se mora podaljšanje roka predlagati pred njegovim iztekom, še več, predlog za podaljšanje sploh ne bi bil potreben.
Če stranka po izteku določenega roka ne more predlagati njegovega podaljšanja, potem tega ne more doseči niti z drugimi dejanji, npr. s predlogom za oprostitev stroškov postopka, kot je bilo poskušano v tej zadevi. Ugoditev predlogu za oprostitev stroškov, in to z učinkom celo za čas pred vložitvijo predloga, bi pomenila obid določbe tretjega odstavka 110. člena ZPP.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100.ZS člen 114, 114/2.ZUODNO člen 2, 2 /1-50.
spor o pristojnosti - pristojnost po kraju dolžnikovega prebivališča - izvršilni postopek - sodni okraj - ustanovitev nove občine
Po drugem odstavku 114. člena ZS se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Ur. l. SRS, št. 28/80 in naslednji). Ker je ta zakon nehal veljati z uveljavitvijo (4.10.1994) novega Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO; Ur. l. RS, št. 108/2006-UPB3), je treba upoštevati določbe sedaj veljavnega zakona. V njem je v 50. točki 2. člena določeno, da Občina Ilirska Bistrica obsega med drugimi naselji tudi naselji Bač in Knežak.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS23748
ZKP člen 10.KZ člen 49.URS člen 31.ZP-1 člen 12, 12/1.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku in sankcije - vštevanje prejšnje kazni - vštevanje globe za prekršek
Kazen (globa) za prekršek se všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje: 1. če imajo znaki kaznivega dejanja tudi znake prekrška in 2. če je storilec pred obsodbo za kaznivo dejanje globo za prekršek plačal.
Kazenski postopek in postopek o prekršku ne smeta teči hkrati in bi postopek o prekršku moral biti prekinjen do pravnomočnosti odločitve v kazenskem postopku; take kršitve zakona o prekrških pa v okviru vložene zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče obravnavati.
ZUS-1 - začasna odredba v revizijskem postopku - ugotovitvena odločba
Revidenta sta zahtevala izdajo začasne odredbe, da revizijsko sodišče do izdaje revizijske odločbe odloži izvršitev pravnomočne negativne odločbe o državljanstvu njunega pravnega prednika. Navedena odločba o državljanstvu pa je ugotovitvena odločba, ki učinkuje in se ne izvršuje. Glede na to, da se navedeni upravni akt ne izvršuje, niti se ne izvršuje z revizijo izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, zahtevane začasne odredbe že iz tega razloga ni mogoče izdati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23841
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 315, 315/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - skrunitev groba - zakonski znaki kaznivega dejanja - naklepna kazniva dejanja
Zgolj z direktnim naklepom je praviloma mogoče storiti tista kazniva dejanja, pri katerih že iz zakonskega opisa izhaja, da pomenijo namerne ali motivirane delikte ter kazniva dejanja, pri katerih je že v opisu poudarjena zavestnost storilca v odnosu na posledico. Vsa ostala naklepna kazniva dejanja je mogoče izvršiti z obema oblikama naklepa.
povrnitev premoženjske škode - načelo popolne odškodnine - vrednost nadomestne gradnje - tržna vrednost nepremičnine
Odškodnina v višini tržne vrednosti stanovanjske hiše, ki ne dosega stroškov gradnje nadomestne hiše, tožnikom nastale škode ne bi v celoti povrnila. Zato so neutemeljeni revizijski očitki, da je le tržna vrednost lahko merilo za določitev višine škode. Tržna vrednost bi bila pomembna, če bi tožniki želeli hišo prodati, pa zaradi poškodb, ki jih je povzročil toženec, ne bi dosegli ustrezne cene. Trditvena podlaga v tej zadevi pa je drugačna, saj tožniki zahtevajo plačilo stroškov za nameravano izgradnjo nadomestne hiše. Zato prisojeni znesek med drugim upošteva tudi stroške rušenja neuporabne hiše, stroške nadomestnega projekta, ne upošteva stroškov komunalne opremljenosti zemljišča, pa tudi stroške gradbenega materiala zmanjšuje za amortizacijo. Navedeni parametri ustrezajo merilu za popolno odškodnino iz 190. člena ZOR.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na določbi 5. odstavka 241. člena ZP, ob nespornem dejstvu, da tožnik plačilnega naloga ni hotel prevzeti, da se je vročitev plačilnega naloga v konkretni zadevi lahko štela za opravljeno, ko je policist na plačilni nalog vpisal, da storilec prekrška plačilnega naloga noče prevzeti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23543
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 145, 145/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka - uveljavljanje slabega premoženjskega stanja - ogrožanje varnosti - resna grožnja - postopek o prekršku
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti mora biti storilčeva grožnja resna in objektivno zmožna, da doseže ogroženost drugega. Kaznivo dejanje bo podano tudi če sredstvo, s katerim storilec grozi, ni sposobno, da bi z njim lahko drugemu dejansko ogrozil življenje ali telo, če je z njim storilec glede na videz tega sredstva ali okoliščine objektivno lahko vzbudil pri oškodovancu občutek osebne ogroženosti (strašilne pištole in podobni primeri).