• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>
  • 21.
    VSRS Sodba I Ips 24327/2013
    17.11.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00062352
    KZ-1 člen 257.a.
    kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev - nenamenska poraba sredstev - delicta propria - nastanek večje premoženjske škode - abstraktna nevarnost
    Kaznivo dejanje po 257.a členu KZ-1 je naklepni delikt, ki ga je mogoče storiti le z direktnim naklepom. Storilec zavestno prekrši predpise, zaradi česar pride do možnosti nastanka večje premoženjske škode za javna sredstva. Kaznivo dejanje se uvršča med (abstraktne) ogrozitvene delikte, saj je kot prepovedana posledica določena že možnost nastanka večje premoženjske škode, dejanska uresničitev možnosti v obliki nastanka večje premoženjske škode pa se šteje za objektivni pogoj kaznivosti. Ta je v inkriminaciji kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev določen z besedno zvezo „lahko za javna sredstva nastane večja premoženjska škoda“. Prepovedana posledica se torej kaže kot abstraktna nevarnost, to je kot oddaljena, teoretična možnost, da bo prišlo do poškodbe zavarovane dobrine – pravilne in zakonite uporabe javnih sredstev, do katere storilec ni v krivdnem odnosu.

    Kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1 se uvršča med tako imenovana delicta propria, pri katerih je označba osebe storilca konstitutivni znak kaznivega dejanja. Storilec tega kaznivega dejanja je lahko le uradna oseba, javni uslužbenec in pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev. Sostorilstvo med temi osebi je mogoče, osebe brez ustreznega statusa pa ne morejo biti sostorilci pri tem kaznivem dejanju, lahko pa so udeleženci v ožjem pomenu, torej napeljevalci ali pomagači.
  • 22.
    VSRS Sodba I Ips 7963/2013
    17.11.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062338
    ZKP člen 372, 372-1. ZOPOKD člen 4.
    odgovornost pravne osebe - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe
    Opis kaznivega dejanja v izreku sodbe je ustrezen, če so v njem po objektivni plati opisani vsi znaki odgovornosti pravne osebe po izbranem temelju iz 4. člena ZOPOKD, medtem ko se subjektivni prispevek njenih vodstvenih ali vodilnih organov h kaznivemu dejanju utemeljuje skozi dokazno oceno sodišča v razlogih sodbe.
  • 23.
    VSRS Sklep I Up 207/2022
    17.11.2022
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00062300
    ZPP člen 343, 343/4.
    pridržanje prosilcev za mednarodno zaščito - odprava sklepa - pritožba tožene stranke - upravni organ - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
    Pravni interes pritožnice kot upravnega organa je v upravnem sporu predvsem v zakonitem izvrševanju njene pristojnosti (zakonitem odločanju), kar pa glede na okoliščine te zadeve v pritožbenem postopku ni več podano. Kot izhaja iz nespornega dejanskega stanja, je tožnik po prenehanju pridržanja samovoljno zapustil azilni dom in njegovo prebivališče ni več znano. Zato pritožnica ne more več izvršiti svoje pristojnosti pridržanja tožnika, tudi če bi v tem upravnem sporu uspela. Prav tako pritožnice izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v primeru nastopa njene pravnomočnosti ne ovira pri njenem bodočem odločanju. Če bo kasneje ugotovila, kje se tožnik nahaja, lahko ponovno izreče ukrep pridržanja skladno s predpisi ter na podlagi novih dejstev (npr. izkazane begosumnosti), ki ga lahko dodatno utemeljujejo.
  • 24.
    VSRS Sodba XI Ips 37736/2022
    17.11.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062350
    ZKP člen 395/1.
    podaljšanje pripora - utemeljen sum - standard obrazloženosti
    Po uveljavljeni praksi Vrhovnega sodišča velja, da pri odločanju o podaljšanju pripora ni nobene potrebe po vnovičnem obširnem naštevanju posameznih obdolžencu očitanih izvršitvenih ravnanj in še manj po ponavljanju celotnega dokaznega gradiva, ki je vsebinsko povzeto že v predhodnih pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Bistveno je, da sodišče utemeljen sum kot prvi pogoj za podaljšanje pripora (znova) presodi, da pri tem upošteva zlasti morebitne nove okoliščine, ki so nastale med postopkom in ki lahko omajejo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, ter da svojo odločitev obrazloži na način, ki po eni strani obrambi omogoča seznanitev z razlogi za podaljšanje pripora, po drugi strani pa nudi zadostno podlago za naknadno presojo njene zakonitosti.
  • 25.
    VSRS Sklep X Ips 25/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00062115
    ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/2.
    zavrženje revizije - pravniški državni izpit (PDI)
    Revizijo je bilo potrebno kot nedovoljeno zavreči že iz razloga, ker revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Revizija ni dovoljena tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je niti ni bilo mogoče dopustiti, saj revident predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
  • 26.
    VSRS Sklep I R 156/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00061987
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - zavrnitev predloga
    Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti pritožbenega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

    To še toliko bolj velja, če je o zadevi odločal sodnik, ki ni več zaposlen na pristojnem višjem sodišču. Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker bodo odločali o pritožbi zoper sklep, ki ga je izdala sodnica, ki je bila pred tremi leti zaposlena na tem sodišču.
  • 27.
    VSRS Sklep II DoR 368/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00062977
    ZPP člen 105a, 105a/3.
    predlog za dopustitev revizije - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
    Šteje se, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
  • 28.
    VSRS Sklep II DoR 418/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00062976
    ZPP člen 377, 384, 384/1.
    predlog za dopustitev revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Tožnik izpodbija odločitev sodišča druge stopnje glede stroškov pravdnega postopka. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je sodišče ob uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
  • 29.
    VSRS Sklep Cp 25/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00063819
    ZPP člen 351, 351/1, 354, 354/2, 355, 355/2, 357a. URS člen 25.
    pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
    V konkretnem primeru postopek traja že več kot 16 let, kar vsekakor pomeni zelo hudo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izkazana je zato kršitev drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP, ki sodišču druge stopnje kategorično prepoveduje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
  • 30.
    VSRS Sklep II DoR 403/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00078922
    ZPP člen 367, 367/2, 377, 443, 458, 458/8.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti
    Pravdno sodišče lahko obravnava v sporu majhne vrednosti zadevo, ki ob vložitvi zahtevka na sodišče glede na vrednost spornega predmeta izpolnjuje pogoje za sojenje v rednem postopku. To pomeni, da ni nujno, da se pri izbiri postopkovnih pravil uporabi mejna vrednost za opredelitev postopka majhne vrednosti, ki velja ob prvem procesnem dejanju (npr. vložitvi predloga za izvršbo). Če se ta kasneje med postopkom (večkrat) spremeni, se uporabi spremenjena/aktualna (zadnja).

    V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v višini 223,85 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti. Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni.
  • 31.
    VSRS Sodba in sklep X Ips 10/2017
    16.11.2022
    DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00061798
    URS člen 14, 14/2. ZDoh-2 člen 27, 27-5.
    odmera dohodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - uporaba zakonske določbe za katero je ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo - ugoditev reviziji
    Za različno davčno obravnavo davčnih zavezancev, ki na podlagi sodbe, sodne poravnave ali izvensodne poravnave prejmejo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je posledica telesne poškodbe, bolezni ali smrti, ter davčnih zavezancev, ki jim je na taki podlagi izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz kakšnega drugega vzroka, ne obstajajo opravičljivi razumni in stvarni razlogi, je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost 5. točke 27. člena ZDoh-2 z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

    Ker izpodbijana sodba temelji na določbi zakona, ki je v neskladju z Ustavo, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu tožene stranke v ponovni postopek (prvi odstavek 94. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je dolžan davčni organ revidentki ponovno odmeriti dohodnino za leto 2013, in sicer tako, da pri izračunu davčne osnove ne upošteva izplačila odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic, saj je to po 5. točki 27. člena ZDoh-2 dohodek, od katerega se dohodnine ne plača.
  • 32.
    VSRS Sklep II DoR 339/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00062561
    OZ člen 240. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - poslovna odškodninska odgovornost - posodbena pogodba - oprostitev dolžnika odgovornosti - pravni standard dolžne skrbnosti - dopuščena revizija
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 240. člena OZ.
  • 33.
    VSRS Sklep I R 140/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00078925
    ZNP člen 42, 59, 61, 62, 64,66, 66/2 , 66/3. ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - smotrnost - nepravdni postopek - začasno prebivališče - ugoditev predlogu
    V postopku za prenehanje skrbništva je predvideno obvezno zaslišanje predlagatelja (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi njegov pregled s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer predlagatelj začasno biva.
  • 34.
    VSRS Sklep II DoR 330/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00062665
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 34.
    predlog za dopustitev revizije - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev v zapuščino - zahteva za vračilo nepremičnine - neodplačen pravni posel - vlaganje v skupno premoženje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 35.
    VSRS Sklep I R 155/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00062710
    ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - dejansko bivališče - ugoditev predlogu
    Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom.
  • 36.
    VSRS Sklep II DoR 362/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00061983
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost izvedenca - stroški odgovora na pritožbo - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 37.
    VSRS Sklep I R 154/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00062969
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristanskost - oče stranke sokrajan sodnice - zavrnitev predloga
    Ker se je Vrhovno sodišče do zatrjevane prostorske povezanosti razpravljajoče sodnice in predlagateljevega očeta že opredelilo v zadevi I R 37/2022, se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do zatrjevanega prejudiciranje odločitve. Tudi ta okoliščina ne more omajati videza nepristranskosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici (in s tem vseh sodnikov tega sodišča), saj bi lahko pomenila zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice. Pa tudi, če bi ta izločitveni razlog bil podan, prva nasprotna udeleženka ne konkretizira njegovih posledic za okrnitev videza nepristranskosti preostalih sodnikov tega sodišča.
  • 38.
    VSRS Sklep II DoR 411/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00061981
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - odpoved najemne pogodbe - plačilo stroškov - opomin - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 39.
    VSRS Sklep I Up 209/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00062796
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/2, 84a, 84a-2. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 285.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja - materialno procesno vodstvo - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - začasna odredba ZUS-1
    V postopku odločanja o začasni odredbi mora biti vsem strankam zagotovljeno ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP). V zvezi s tem je tudi bistveno, da se predlagatelju začasne odredbe omogoči, da s svojimi navedbami in dokazi ustrezno napolni nedoločen pravni pojem težko popravljive škode iz 32. člena ZUS-1, če sodišče meni, da te zakonske zahteve ni izpolnil.

    Ni dvoma, da sklep o pridržanju tožnika na Center za tujce posega v njegov pravni položaj. Vendar pa se lahko z izdajo začasne odredbe tožnika v tovrstnih zadevah varuje le pred nastankom težko popravljive škode, ki presega zgolj sam poseg v njegovo osebno svobodo oziroma svobodo gibanja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Potrebno varstvo javnega interesa namreč upravičuje sam odvzem prostosti oziroma omejitev gibanja kot posledico izpodbijanega akta. To izhaja iz vrednotenja, ki ga je opravil že zakonodajalec glede na naravo samega ukrepa in pogojev za njegovo izdajo v ZMZ-1.

    Izdaja začasne odredbe torej v zadevi, kot je obravnavana, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti, temveč na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1). Navedeno pa je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
  • 40.
    VSRS Sklep II DoR 370/2022
    16.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00062671
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVarD člen 39.
    predlog za dopustitev revizije - diskriminacija - diskriminacija na podlagi starosti - sprememba statuta - splošni interes - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 6
  • >
  • >>