denacionalizacija - način podržavljenja - podržavljenje brez pravnega naslova
Ob ugotovitvi upravnih organov obeh stopenj, da je predmetna nepremičnina prešla v splošno ljudsko premoženje na podlagi prisojila, po dne 17.3.1947 izvedeni zapuščinski obravnavi po pok. E.A., kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, ni mogoče govoriti o podržavljenju brez pravnega naslova na podlagi določb 4. člena ZDen.
ZOR člen 107, 107/1, 107/2.ZSZ(1984) člen 12. ZTLR člen 23, 23/2.
prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča sorodnikom - uveljavljanje ničnosti pogodbe - vpliv spremembe ekonomskega in političnega sistema na veljavnost prodaje - prepoved manjšega pomena
V času veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84) je bil sklenjen pravni posel o nezazidanem stavbnem zemljišču med sorodniki, navedenimi v določbi 21. člena, poleg tega pa nepremičnina ob sklepanju prodajne pogodbe še ni bila zgrajena najmanj do III. gradbene faze. Omenjena prepoved kot vzrok ničnosti pogodbe z dne 18.8.1992 pa je pozneje z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini prenehala. Sprememba političnega in ekonomskega sistema je vzrok ničnosti pravnega posla (zaradi določb Zakona o stavbnih zemljiščih) relativizirala v tolikšni meri, da je mogoče, ob dejstvu, da je pogodba bila izvršena, govoriti o prepovedi manjšega pomena, zaradi česar se ničnost ne more uveljavljati (prvi in drugi odstavek 107. člena ZOR).
ZPP člen 41, 41/2, 182, 182/2, 182/3, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti primarnega in podrejena zahtevek - zavrženje revizije
Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka, postavljena po določbi tretjega odstavka 182. člena ZPP, se ne more nanašati tako na primarni, kot tudi na podrejeni tožbenih zahtevek. Revizijsko sodišče nima pooblastila za ugibanje, ali je s tako navedbo ocenjen le primarni ali le podrejeni tožbeni zahtevek, ali pa oba skupaj in koliko v tem primeru odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov.
Medtem ko v pravdni zadevi II Ips 391/2000 zbrano procesno gradivo, vključno z ugotovljenim dejstvom, da imata pravdni stranki v skupni lasti stanovanjsko hišo, ni omogočalo sklepa o minimalni socialni varnosti oziroma preskrbljenosti tožene stranke v bodoče, je mogoče takšen zaključek v obravnavani zadevi napraviti na podlagi nespornega dejstva, da sta pravdni stranki stanovanjsko hišo v Idriji prodali za 240.000 DEM, od česar je toženki pripadlo 120.000 DEM.
ZPP člen 41, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173, 177, 177/2.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari - poledenel železen regal - ravnanje oškodovanca - zmotna uporaba materialnega prava - vmesna sodba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pravna ocena pritožbenega sodišča, da gre pri poledenelem regalu, po katerem se pleza, za nevarno stvar, je napačna. Iz ugotovljenih dejstev izhaja, da se je tožnik sam odločil za plezanje po poledenelem regalu, da bi vzel material, in, da se dogaja in dopušča, da delavci sami vzamejo material iz skladišča, vendar le, če gre za kose, ki niso na regalu oziroma so tako visoko, da jih je mogoče doseči z roko. Pritožbeno sodišče je tako napačno štelo ravnanje tožnika kot sestavni del pojma nevarne stvari, saj je nevarna stvar lahko samo stvar, ki je taka sama po sebi, in to ob redni rabi in običajni pazljivosti. Do nesreče ni prišlo zaradi nevarnosti stvari, ampak zaradi nenamenske uporabe, za katero se je tožnik sam odločil. Izvor nevarnosti potemtakem ni poledenel regal, temveč neprimerno ravnanje tožnika. Samo dejstvo, da je škoda v vzročni zvezi z lastnostjo neke stvari (poledenelost regala), pa tudi ne zadošča za presojo, da gre za nevarno stvar v smislu 173. člena ZOR.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Zemljišče, ki je bilo sicer podržavljeno kot kmetijsko zemljišče, se vrednoti kot stavbno zemljišče le, če je namembnost zemljišča spremenil predpis, ki je bil podlaga za podržavljenje ali če je bilo zemljišče že ob podržavljenju v planskih aktih predvideno za gradnjo.
dovoljenost revizije zoper sklep - postulacijska sposobnost - laična revizija - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Čeprav je sicer po tretjem odstavku 384. člena ZPP revizija vselej dovoljena proti sklepu, s katerim pritožbeno sodišče zavrne pritožbo proti sklepu prvostopenjskega sodišča o zavrženju revizije, pa morajo biti tudi v takem primeru izpolnjene temeljne procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje take revizije (sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, postulacijska sposobnost, pravočasnost itd.).
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - težke socialne razmere - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživljanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen člen ZZZDR) ne gradi na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti (od tistih najbolj primarnih in nujnih do onih, ki predstavljajo otrokove nematerialne potrebe in nazadnje celo potrebe po prostočasnih aktivnostih). Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih). V tem vrednotnem trikotniku ni nihče objekt, marveč je treba upoštevati dostojanstvo vseh oseb (ne le otrok, marveč tudi staršev), a vendar je osnovno načelo družinskega prava varstvo otrokovih koristi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stroški izvršitelja - nadaljevanje postopka v pravdi - enovitost postopka
Če sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, to lahko pomeni le, da je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku.
detektiv - disciplinski ukrep - ustavitev postopka zaradi absolutnega zastaranja - zavrženje tožbe - narava izpodbijanega akta
Izpodbijani akt ni dokončna odločba, ki bi pomenila odvzem licence, temveč gre za akt upravnega odbora Detektivske zbornice RS, ki je odločil o ustavitvi disciplinskega postopka pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice RS. Noben zakon ne določa, da je zoper odločitev omenjenega organa v disciplinskem postopku mogoč upravni spor, torej ne gre niti za drug posamičen akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZUS-1 - začasna odredba - težko popravljiva škoda - obračun DDV
Stranka, ki predlaga izdajo začasne odredbe, mora škodo, ki ji grozi, konkretno opredeliti, navesti vse okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost nastanka škode in obrazložiti, zakaj bi bila ta škoda zanjo težko popravljiva.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zamudne obresti - konec teka zamudnih obresti - postranske terjatve - zavrženje revizije
Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.
Če na zemljišču, ki je vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti. Takšna odločba o vrnitvi je zato nična (3. točka 1. odstavka 279. člena ZUP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23746
ZKP člen 238, 240, 240/2, 332, 340/1, 340/2, 371, 371/1-11.KZ člen 218, 218/1. Sodni red člen 136, 136/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih - izsiljevanje - protipravna premoženjska korist - izterjava dolga - sporen obstoj dolga - glavna obravnava - načelo neposrednosti - zaslišanje prič - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi - opozorilo priči - zavrnitev dokaznega predloga - očitna pisna napaka
Čeprav gre pri obeh oblikah kaznivega dejanja izsiljevanja za enak način storilčevega delovanja (uporaba sile ali grožnje) sta motiva delovanja, to je namen pridobitve protipravne premoženjske koristi oziroma poplačilo terjatve in posledica tako pomembni, da predstavljata razlikovalna zakonska znaka in sta odločilni okoliščini.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - pravniški državni izpit - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija, ki jo vloži revident v nasprotju s odločbami tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP, poleg tega pa ni opredelil niti vrednosti spornega predmeta, ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka zaposlena pri drugem sodišču istega sodnega okrožja, ne utemeljuje predloga za delegacijo.