podjetja z družbenim kapitalom - kmetijska zemljišča in gozdovi - zadružno premoženje
1. Po 1. odst. 74. člena ZZad je vse premoženje (takrat) obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način.
2. ZLPP je v 5. členu uredil pravni status samo tistih kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki so bila premoženje podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo po omenjenem zakonu.
3. Lastninski status kmetijskih zemljišč in gozdov v zadružni lastnini, se z vložitvijo v ustanovitveni kapital d.o.o (stvarni vložek) ni spremenil, zato takšna zemljišča oz. gozdovi z uveljavitvijo ZLPP niso postala last RS.
Če izvajanje določenih stikov lahko škoduje otroku, se v postopku za ukinitev stikov lahko z začasno odločbo odloči, da se stiki ne dovolijo, dokler ni odločeno o zahtevi.
Izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da zagovornik obsojenca z izpodbijanjem dokazne ocene dejansko uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
pravna sredstva - razlogi za vložitev pravnega sredstva - sodba - obrazložitev sodbe
Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče sicer navedlo obsojenčev zagovor, da ga je zasebni tožilec napadel in da se je sam le branil, vendar sodišče tega zagovora sploh ni ocenilo ter navedlo razloge zakaj mu ni verjelo. Ta sodba tudi nima razlogov o obsojenčevi kazenski odgovornosti (krivdi) - ali je kaznivo dejanje storil z naklepom.
Po določbi 1. odstavka 110. člena ZKP se lahko stvari vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega postopka, torej tudi še pred uvedbo preiskave v predkazenskem postopku, saj bi bila nesmiselna hramba zaseženih stvari, ki niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku in ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
Pravilna je odločitev nižjih sodišč, da mora toženec vrniti dano tožniku (četrti odstavek 210. člena ZOR), ni pa prav, da je bilo odločeno ob alternativno postavljenem zahtevku, da mora toženec plačati znesek izražen v tuji valuti ali tolarsko vrednost takšnega zneska. Zakon o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) namreč določa, da se vse obveznosti in pravice ter posli, ki se glasijo na denar, sklenjeni pa so v Republiki Sloveniji med bankami in drugimi domačimi pravnimi osebami in občani ter med občani in drugimi osebami, izkazujejo v valuti Republike Slovenije in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na valuto Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače (71. člen tega zakona). Tu obravnavano obveznostno razmerje ni takšno, da bi bilo mogoče zanj uporabiti kakšen predpis, ki bi pomenil izjemo citirane zakonske določbe. Sodišči sta torej z izrekom sodbe glede plačilne obveznosti v tuji valuti kršili prisilni predpis materialnega prava.
Sodišči sta pravilno ravnali, ko sta ob prisoji odškodnine za telesne bolečine upoštevali tudi bodoče bolečine. Če se namreč izkaže, kot se je v obravnavanem primeru, da se bodo te gotovo pojavljale tudi v prihodnosti (izvedenec je bil povsem določen, da ne bodo nikoli izginile), je potrebno takšne bolečine upoštevati pri odmeri odškodnine za bodoče telesne bolečine, se pravi, za bodočo negmotno škodo (203. člen ZOR). Z uveljavitvijo ZOR je bila namreč opuščena poprejšnja praksa delitve odškodnine za prestane bolečine do dneva sojenja in za bodoče bolečine od takrat naprej. Takšne telesne bolečine se lahko sicer v nekaterih primerih upoštevajo tudi kot trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti in v povezavi s tem tudi pri duševnih bolečinah za takšne prikrajšave.
Sklenitev delovnega razmerja za določen čas sama po sebi ne pomeni, da obstoji razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila po 1. alinei 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Glede na to, da je tožnica kot solastnica skupne obratovalnice prenehala opravljati dejavnost in sklenila delovno razmerje za določen čas, je odločitev o priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pomembno, ali je tožnica tako ravnala z namenom, da bi izigrala predpise oz. si na ta način pridobila pravico do denarnega nadomestila.
Če je vlagatelj predloga za izdajo začasne odredbe po ZLPP zamudil zakonski rok 7.6.1993 (11/I člen), je prvostopni upravni organ ravnal v skladu z zakonom, ko je zavrgel tak predlog kot nepravočasen, kot tudi toženi drugostopni upravni organ, ki je zavrnil pritožbo vlagatelja proti temu sklepu.
Če zavezanec za dohodnino umre med postopkom ugotavljanja dohodnine, torej mu odločba o dohodnini še ni bila vročena, zato tudi še ni postala pravnomočna, dediči ne morejo zahtevati vračila z akontacijami preveč plačane dohodnine.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca
Ugotovljena dejanska podlaga omogoča sklepanje, da toženki njena težka kronična bolezen povzroča dodatne stroške zaradi bolezni, prilagojene prehrane in višjega standarda osebne oskrbe. Ker dodatek za pomoč in postrežbo v celoti potroši za plačilo tuje pomoči, ji za običajne življenjske izdatke, povečane za že omenjene dodatne stroške, ostaja le pokojnina v ugotovljenem znesku 34.000,00 SIT mesečno. Zaradi kritičnosti življenjskih razmer jo je nuja silila celo v zadolževanje. Nesposobnost za pridobitno delo ji onemogoča dodaten vir dohodov. Vse to pa so že okoliščine, ki toženko uvrščajo v okvir določbe 81. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) kot nepreskrbljenega zakonca.
Zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka se lahko nanaša le na premoženje, za katerega iz listine o podržavljenju izhaja, da je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v ZDen.
Zahteva tožnika za izplačilo razlike (poračuna) valoriziranega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ima materialnopravno podlago v 24. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v procesnopravnem pogledu pa v 45. členu istega zakona in ni omejena z roki iz 415. člena ustave iz leta 1974 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, s katero je odpravilo sklepe pristojnih organov o valorizaciji denarnih nadomestil.
ugotavljanje očetovstva - ugotovitev s sodno odločbo
Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, ki na revizijski stopnji ne morejo biti več sporne, da je imela tožničina mati v času zanositve spolni odnos le s tožencem, da je izračun relativne verjetnosti toženčevega očetovstva na podlagi analize imunogenetskih razmerij v sistemu HLA, opravljene na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani, pokazal kot zelo verjetno (96,05 %), da je toženec biološki oče tožnice, izračun na podlagi takšne analize, opravljene v Centru za tipizacijo tkiva v Zagrebu pa celo kot izrazito verjetno (99,02 %), da preiskava krvnih skupin in faktorjev pri pravdnih strankah in tožničini materi, opravljene na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani, niso izključile toženca kot biološkega očeta tožnice, antropološka preiskava, opravljena na Inštitutu Univerze v Ljubljani za biologijo, pa je pokazala II. stopnjo verjetnosti toženčevega očetovstva v pozitivno smer - pomeni, da sta nižji sodišči s sodno odločbo (87. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89), skladno z ugotavljanjem očetovstva po pravilih biološke znanosti, pravilno ugotovili toženčevo biološko očetovstvo tožnice.
ZPVSR člen 71a, 71a/1, 71a/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3.ZSReg člen 55, 55/1, 41, 42. ZPPSL člen 176, 176/4, 182, 182/2. ZGD člen 578, 578/2, 455, 456, 371, 371/4, 372, 372/3.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost vpisa v sodni register na podlagi lažne listine - pravni interes - prenehanje podjetja
Za tožečo stranko ugoden razplet postopka na podlagi tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register tožene stranke, nujno pripelje do enakega rezultata, kot že začeti likvidacijski postopek nad njo, zaradi česar tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
davek na promet nepremičnin - prenos nepremičnine z razveljavitvijo kupne pogodbe
Če je bila pravica uporabe zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše že vpisana v zemljiški knjigi na osebo, ki je potem z razveljavitvijo pogodbe to zemljišče prenesla nazaj na prejšnjega uporabnika (Sklad stavbnih zemljišč), se ta prenos glede na določbo 2. člena zakona o davku na promet nepremičnin šteje za nov odplačni promet te nepremičnine, pri čemer ni bistveno, kako so pogodbene stranke označile pogodbo in plačilo te nepremičnine.
Če ni spora o tem, da ob sklepanju pogodbe o predmetu pogodbe stranke niso bile v zmoti, ni mogoče graditi odločitve po dol. 61. člena ZOR in upoštevati prekluzivnega roka iz 117. člena ZOR (npr. stranka ni sklenila kupoprodajne pogodbe v točno določenem delu stanovanjske hiše, da višina solastnih deležev ni v skladu z resničnim stanjem).