določitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po razvezi zakonske zveze
Določilo 17. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih ( ZSR, Uradni list SRS št. 35/82; uporaba na podlagi 158. člena Stanovanjskega zakona, Uradni list RS 18/91 in 21/94) je veljalo tudi v primeru, ko je šlo za solastna stanovanja (prim. 8. člen ZSR). Določalo je, da je treba pri odločanju o pravici uporabe upoštevati potrebe bivših zakoncev, njunih otrok in vse druge okoliščine primera. Ko gre za trditve o novi družini, so lahko relevantne le tiste okoliščine, ki so obstajale ob razvezi zakonske zveze.
Družbenik, ki od drugega družbenika odkupi njegov denarni vložek z namenom, da bi preprečil likvidacijo družbe, se zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj o poslovanju družbe ne more sklicevati na prevaro po 65. čl. ZOR.
V pravdi bivša družbenika nastopata kot fizični osebi in ne kot gospodarska subjekta.
subjektivna sprememba tožbe - poprava naziva tožene stranke - obstoj pravde - litispendenca - pobotni ugovor
Sodišče druge stopnje s tem, da je v svoji sodbi navedlo pravilno firmo, ki izhaja iz izpiska iz registra, ni kršilo določb pravdnega postopka. Toženec nima prav, ko meni, da gre za spremembo stranke, pri kateri bi bilo treba upoštevati ustrezne določbe ZPP.
Ni mogoče pritrditi stališču revizije, da zaradi postopka pred sodiščem združenega dela glede iste terjatve ni bila podana litispendenca, ki predstavlja oviro za ugovor v pobot v tej pravdi.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01604
ZZZDR člen 56, 56/2.
premoženjska razmerja med zakonci - prevzem obveznosti za tekoče potrebe družine - odgovornost zakoncev za najeto posojilo
Ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih je bilo posojilo dano (zlasti toženčevega slabega premoženjskega stanja in njegovega odhoda na prestajanje daljše zaporne kazni), sta sodišči ugotovili, da so bila sredstva iz posojila porabljena za tekoče potrebe toženčeve družine.
Pri navedenih ugotovitvah se toženka ne more sklicevati na pomanjkanje pasivne legitimacije, saj njena obveznost vrnitve posojila izhaja iz določbe 2. odst. 56. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju lahko upravni organ pravno razmerje, urejeno z upravno odločbo, odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih v postopku določenih z zakonom (158. člen Ustave).
Po določbi 269. člena carinskega zakona se v primeru, kadar znesek carine in drugih uvoznih davščin, ki se zaračunavajo v carinskem postopku, ni plačan v predpisanem roku (v 8 dneh od prejema obračuna po določbi 268. člena carinskega zakona), pa vsak dan zamude zaračunajo predpisane zamudne obresti.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da sta se stranki ob sklenitvi zakupne pogodbe za sporni poslovni prostor dogovorili za plačilo mesečne zakupnine v višini tolarske protivrednosti 240 DEM in da je tako zakupnino toženec v letu 1989 tudi plačeval. Toženec poslovnega prostora po poteku roka, za katerega je bila zakupna pogodba sklenjena (31.12.1989), ni izpraznil. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da mora toženec plačevati tudi od 1.1.1990 dalje za uporabo poslovnega prostora uporabnino v enaki višini, ne da bi ugotavljalo, kakšno dejansko korist je imel toženec v tem času zaradi uporabe prostora. Z uporabo prostora brez pravne podlage po poteku zakupne pogodbe toženec ni mogel priti v ugodnejši položaj, kot ga je imel v času veljavnosti zakupne pogodbe.
Po določbi 3. odst. 62. čl. ZZad se lahko izloči iz lastninjenja po 59. členu tega zakona del premoženja podjetja s seznama, če se ugotovi, da to premoženje ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Pravno nista pomembni strokovna in fizična ločenost oddelkov pri izvajanju osnovne dejavnosti, temveč je bistveno proizvodno in poslovno sodelovanje po določbah 1. odstavka 57. člena ZZad, ki pa je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku
Funkcija sodnika sodišča, ki bi v tej zadevi sodil na pritožbeni stopnji, in ki dobro pozna vse sodnike na območju sodišča, ki naj bi sodilo na prvi stopnji, je tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - avtomobilist - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi - zavarovanje odgovornosti AO plus - odgovornost za sorodnika (zakonca)
Zavarovanje odgovornosti po principu AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam. Pri tem je voznikov zakonec izenačen z voznikom (imetnikom vozila) in v razmerju do drugega, v nesreči udeleženega vozila, nima položaja tretje osebe. To pa pomeni, da imetnik drugega udeleženega vozila (ali njegova zavarovalnica) za škodo ne odgovarja solidarno niti po določbi 206., niti po določbi 4. odstavka 177. ali 4. odstavka 178. člena ZOR. Odgovarja lahko le do tistega obsega nastale škode, ki jo je sam povzročil.
služnostna pravica - stvarna služnost - stvarna služnost za določen letni čas - utesnitev služnosti
Stvarna služnost je lahko ustanovljena za določen letni čas (2. odstavek 49. člena ZTLR), kar pomeni, da je tudi njena utesnitev lahko časovno omejena.
Če se upoštevajo vse ugotovljene težave, ki jih bo imel tožnik v bodočnosti pri šolanju, izbiri in opravljanju poklica ter v vsakdanjem življenju, zahtevana odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 600.000,00 SIT, kot je bila tožniku prisojena tudi na prvi stopnji, ni pretirana. Sodišče druge stopnje je s tem, da je to odškodnino znižalo na 300.000,00 SIT nepravilno uporabilo določbo 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Znižana odškodnina je tudi izven okvira, v katerem se v sodni praksi gibajo odškodnine v primerljivih zadevah. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je prisojeni znesek iz te odškodninske postavke zvišalo na 600.000,00 SIT (1. odst. 395. čl. ZPP).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - koristi otrok
Ugotovitve obeh sodišč kažejo, da sta sicer oba starša osebnostno primerna za dodelitev otrok, vendar druge okoliščine na materini strani pokažejo, da koristi otrok pretehtajo na tožničino stran. Tako je bilo na nižjih stopnjah ugotovljeno, da tožnica dela le dopoldan, toženec pa v treh izmenah. Ob dejstvu, da gre za otroka v starosti le treh in dveh let, ko otroci zahtevajo veliko nege in pozornosti, je pomembno dejstvo, da se lahko mati z njima ukvarja ves čas, ko nista v vrtcu. Revizijsko sodišče ne more mimo navedb, ki smiselno predlagajo, da se tožencu dodeli vsaj sin. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, v teh okoliščinah ni razloga, da bi otroka ločevali. Za tako rešitev se sodišče odloča v izjemnem primeru, ko otroka ne moreta ostati z enim izmed staršev. Pri konkretni odločitvi gre izključno za interes otrok in ne za "nagrado staršem".
pravica osebe, da prebiva v stanovanju do izvršitve odločbe o odpovedi stanovanjske pravice - najemna pogodba - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - tožba na izpraznitev stanovanja
Tisti, ki v stanovanju prebiva po pravnomočnosti odločbe o odpovedi stanovanjske pravice, ker mu še niso priskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne prebiva v stanovanju nezakonito.
To pa ne pomeni, da ima v stanovanju več pravic, kot bi jih imel, če bi bil najemnik stanovanja. S tem, ko mu je bilo stanovanjsko razmerje odpovedano, je toženec izgubil stanovanjsko pravico. Ker jo je izgubil pred uveljavitvijo SZ, ob njegovi uveljavitvi ni imel več statusa prejšnjega imetnika in s tem v zvezi tudi ne pravice na sklenitev najemne pogodbe po 147. členu SZ. Ostala mu je le pravica bivanja v stanovanju do izvršitve sodne odločbe. Ta pravica pa je omejena najmanj z vsemi tistimi prepovedmi, ki veljajo za najemnika.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora ob izdaji odločbe o bolniškem staležu upoštevati tudi druge izvide (izdane po odločitvi zdravniške komisije druge stopnje), ne samo tiste, katerim zavarovanec ugovarja.
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - okoliščine za določitev preživnine
Glede na to, da tožnica ni dokazovala, da je za delo nesposobna (razen ledvičnih težav, kar pa na delovno sposobnost ne vpliva), bo morala v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu, poiskati delo.
veljavnost oporoke - pismena oporoka pred pričami - priče pri oporoki - dolžnost pričanja - sposobnost biti oporočna priča
I. Pravno odločilne okoliščine za veljavnost pisne oporoke pred pričami so naslednje:
1. Pisno oporoko mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič, in hkrati izjaviti pred njima, da je to njegova oporoka (1. odstavek 64. člena zakona o dedovanju, ZD).
2. Priči se morata podpisati na sami oporoki (pristavek, da se podpisujeta kot priči, ni pogoj za veljavnost oporoke - 2. odstavek 64. člena ZD).
3. Priči pri pisni oporoki pred pričami morata biti polnoletni, znati morata brati in pisati ter ne sme jima biti odvzeta opravilna sposobnost (1. odstavek 67. člena ZD).
II. Dolžnost trpeti zdravniški pregled ni sestavni del dolžnosti pričanja. Zato sodišče nima pravice uporabiti silo tako, kot v primeru, če priča brez upravičenega razloga noče pričati. Varovanje telesne integritete je pomembnejša dobrina od dolžnosti pričanja. Če pa tega ne sme storiti, tudi ne sme pričo spraviti v položaj, da odkloni pričanje zaradi prisotnosti izvedenca.
davek od dohodkov iz premoženja - oddajanje poslovnih prostorov - kršitev pravil postopka
Če davčni zavezanec predloži dokazila o višini dejanskih stroškov vzdrževanja in upravljanja, se mu priznajo dejanski stroški in enoletna amortizacija za oddane poslovne prostore, zato v načelu ni mogoče izključiti, da sama amortizacija, obračunana v skladu s predpisi, ne more presegati 40% prejete najemnine.