Podstanovalska pogodba, na katero se tožena stranka sklicuje, torej nima pravne veljave in sicer ne glede na to, da se po določbi 76. člena ZSR itak šteje, da podstanovalec, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, to stanovanje zaseda nezakonito.
status civilnega invalida vojne - pridobitev statusa CIV
Če je odločba o priznanju "svojstva CIV vojne" pravnomočna, ob reviziji kasnejše odločbe ni mogoče poseči v pravnomočno odločbo, čeprav bi bila nezakonita, saj velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Tudi v primeru odločanja po prostem preudarku po določbah 3. odst. 40. čl. ZDRS mora upravni organ predhodno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (4., 7. in 209. člen ZUP). Ne zadostuje pavšalno navajanje dejanskih in pravnih razlogov, zlasti ne v primeru negativne odločbe. Tožena stranka ne navaja nobenega konkretnega tožnikovega ravnanja in tudi ne konkretnih izvedenih in ocenjenih dokazov za sprejeto ugotovitev o tožnikovi nevarnosti za javni red in obrambo države. Iz poslanih zapisnikov v upravnem spisu tudi ni razvidno, da bi bil tožnik predhodno obveščen o zaslišanju prič in da bi mu bila omogočena udeležba v ugotovitvenem postopku (143. člen ZUP), niti ni razvidno, da bi bile priče pravilno zaslišane in opozorjene na resnico po določbah 178. člena ZUP. Zato ni mogoče preizkusiti zaključka tožene stranke, da obstajajo razlogi nevarnosti za javni red in obrambo države.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - razširitev v sosednje stanovanje
Toženec je po dodelitvi spornega stanovanja to stanovanje funkcionalno povezal s sosednjim stanovanjem, katerega imetnik stanovanjske pravice je že bil. V tej smeri ni mogoče sprejeti očitka o nesmiselnosti sodbenega izreka, ker iz njega ni razvidno, da se je dolžan preseliti nazaj v prejšnje stanovanje. Navedeno sosednje "prejšnje" stanovanje namreč ni bilo predmet te pravde in je omenjeno le zaradi toženčevega ravnanja, ko je zaradi povezave s spornim stanovanjem zazidal njegov vhod in obe stanovanji povezal s prebojem stene. Izpodbijana sodba nalaga tožencu vzpostavitev prejšnjega stanja in preselitev iz spornega stanovanja. V pravna razmerja glede sosednjega stanovanja ne posega.
nezakonita vselitev - podstanovalsko razmerje - pravice podstanovalcev po uveljavitvi SZ
Od sicer nezakonite vselitve poleti 1989. leta do vložitve tožbe dne 11.11.1992 sta zanesljivo potekli več kot dve leti, zaradi česar odločbe o izpraznitvi stanovanja ni več mogoče izdati. S tem v zvezi je sodišče druge stopnje zavzelo tudi pravilno stališče glede dodatne uporabe določbe 149. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91). Če je namreč stanovanje v celoti oddano podstanovalcu, ki v njem stalno prebiva več kot dve leti, se šteje, da ima ta vse pravice, ki bi jih sicer imel imetnik stanovanjske pravice, če ne bi stanovanja v celoti oddal v podnajem. Toženkina nezakonita zasedba celotnega stanovanja je torej zaradi poteka dveh let v vsakem slučaju sanirana.
Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.
Tožnik v upravnem sporu je lahko tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke, na katerega zahtevo se je uvedel postopek, zoper katero je tekel postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka oz. bi morala biti udeležena v upravnem postopku (49. člen ZUP). S sklicevanjem na uresničevanje političnih ciljev po zakonu o političnih strankah (Ur.l. RS, št. 62/94), statutu in programu politične stranke tožeča stranka uveljavlja svoje dejanske interese pri uresničevanju ciljev politične stranke glede varstva okolja, s sklicevanjem na dolžnost države pri ohranjanju naravnega bogastva in kulturne dediščine ter na potrebnost sprejetja usklajenih splošnih prostorskih izvedbenih aktov pa uveljavlja splošno korist in torej ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (2. in 12. člen ZUS). Dejanskega interesa pa ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku niti v upravnem sporu. Svoje politične cilje lahko tožeča stranka uveljavlja pri sprejemanju predpisov in splošnih aktov, ne pa v konkretnem upravnem postopku ali v upravnem sporu, ki se nanaša na drugo osebo.
ZDRS Zakon o jugoslovanskem državljanstvu člen 23.
prenehanje po zakonu
Po 23. členu zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Ur.l. SFRJ, št. 38/64) je državljanstvo prenehalo po samem zakonu, zato se je v državljansko knjigo vpisal le datum črtanja. Vsakdo, ki ima pravni interes, lahko dokazuje, da je bilo črtanje nezakonito.
Zatrjevanje nepravilne vročitve sklepa o dovolitvi izvršbe, ki pa tudi sicer ne izhaja iz upravnih spisov, ne more biti podlaga za ugoditev pritožbi tožeče stranke zoper nov sklep o denarni kazni, ker prejšnji ni bil izvršen, saj tožeča stranka kot zavezanec ne zatrjuje, da je izvršila naloženi varstveni ukrep.
Kot redni prejemek tožeče stranke pri odločanju o pravici do priznavalnine se upošteva pokojnina, ki jo mesečno prejema iz tujine (1. odstavek 6. člena ZVUV).
V postopku denacionalizacije objekta in zemljišča, na katerem ta stoji, ki pa je bilo po podržavljenju še nezakonito pozidano z garažami, mora upravni organ že v tem postopku kot predhodno vprašanje rešiti vprašanje parcelacije oz. določitev funkcionalnega zemljišča k objektu, ki je predmet denacionalizacije.
izvedenstvo - postavitev izvedenca - izredna pravna sredstva - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - kršitev pravice do obrambe
1) Dejstvo, da sodišče ni ugodilo vsem dokaznim predlogom obsojenčevega zagovornika še ne pomeni, da je s tem kršilo obsojenčevo pravico do obrambe.
2) Strokovnjak, ki je podal mnenje po naročilu stranke, sploh ne bi smel biti odrejen za izvedenca v isti zadevi, saj se glede takega izvedenca lahko pojavlja dvom glede njegove objektivnosti. Tako mnenje je lahko le podlaga za odločitev sodišča, da samo odredi izvedenca.
Šteje se, da je bila pošiljka, ki se osebno vroča, pravilno vročena, če je vročevalec tudi po drugi neuspešni vročitvi, v poštnem predalu pustil sporočilo, iz katerega je razvidno, kje je poštna pošiljka. To sporočilo ustrezno nadomešča pribitje na vrata.
Sodišče mora v postopku za priznanje tuje sodne odločbe presojati le pogoje iz 87. do 92. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82). To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Sodišče ne sme preizkušati, ali je tuje sodišče v postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je o zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Navedene nepravilnosti bi moral nasprotni udeleženec uveljavljati v postopku pred tujim sodiščem.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe
Izvajalec gradbenih del je odgovoren za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost (1. odst. 644.čl. ZOR). Odgovornost izvajalca je primarna. Projektant odgovarja, če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu. Vendar odgovornost projektanta ne izključuje vselej odgovornosti izvajalca. Izvajalec, ki je strokovno usposobljen, je dolžan opozoriti naročnika na napako v projektu.
vročanje pisanj - način vročanja - vročanje pooblaščencu - zaslišanje strank - vročanje vabil osebno strankam - mirovanje postopka
To, da tožnik ni bil sam povabljen na obravnavo, je ugotovljeno, vendar s tem pravila postopka niso bila prekršena, ker se po določbi 138.čl. ZPP sodna pisanja vročajo pooblaščencu stranke, ne stranki sami, če ni v tem zakonu drugače določeno. V 293.čl. ZPP, ki obravnava razpis naroka za glavno obravnavo, o tem ni posebne določbe. 268. člen ZPP, ki ureja vabilo stranki na zaslišanje, pa ima pomen in posledice za dokazni postopek, ne pa za nastop mirovanja.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k ohranitvi zapustnikovega premoženja - sosporništvo - sodediči
I.Ni mogoče pritrditi revizijski graji uporabe materialnega prava, ko je bilo v izpodbijani sodbi kot podlaga za izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 upoštevano, da je tožnik devet let skrbel za redno letno vzdrževanje sporne stanovanjske hiše in pri tem mdr. poskrbel tudi za vzdrževalna dela, ki so v sodbi posebej navedena.
II. Potomec, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 oziroma po 32. členu ZD/76 mora po materialnem pravu vložiti tožbo zoper vse sodediče, ki ne priznavajo brezpogojno utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine - in le zoper te sodediče, ne pa tudi zoper tiste, ki utemeljenost take njegove zahteve (v zapuščinskem postopku ali v zvezi z njim) brezpogojno priznavajo.
Tožena stranka ni odločala o pritožbi tožečih strank, ki zoper prvostopno odločbo pritožbe nista vložili. Zato odločba tožene stranke, ki jo tožeči stranki izpodbijata, očitno ne posega v njuno pravico ali njuno neposredno, na zakon oprto osebno korist (3. točka 1. odstavka 30. člena ZUS).