Če na zapisnik o izrečenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji ni pripomb, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je parcelacija in zamejničenje v nasprotju s sodnim sklepom, ki je bil podlaga za parcelacijo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost imetnika motornega vozila - lastnik neznanega motornega vozila - kumuliranje zavarovalnih vsot
S tem, ko je del tožniku nastale škode poravnala druga zavarovalnica zaradi ravnanja njenega zavarovanca (ki pa ni identičen z uporabnikom ali lastnikom neznanega motornega vozila, za katerega mora povrniti škodo tožena stranka), je ta druga zavarovalnica povrnila le tisto škodo in le v tistem omejenem znesku, kot je to določeno v 54. členu ZTSPOZ/76.
o pridobitvi lastnine po prirasti - zmešana prirast - lastnina drevesa na meji - prekinitev postopka
Tožena stranka v reviziji zatrjuje, da je tekom pravdnega postopka predlagala ureditev meje, zaradi česar bi moralo sodišče pravdni postopek prekiniti. Ta trditev nima podlage v ZPP, ki določa, kdaj je sodišče pravdni postopek dolžno prekiniti (212. člen ZPP). Taka procesna situacija, kakršno v reviziji zatrjuje tožena stranka, v citirani določbi ZPP ni navedena. Glede na naravo spora (plačilo odškodnine za solastno drevo, ki ga je posekal pravni prednik tožene stranke, lesno maso pa v celoti zadržal zase), pa sodišču tudi ni bilo potrebno urejati celotne med strankama sporne meje (kar se bo uredilo v nepravdnem postopku, ki naj bi bil po trditvah tožene stranke že v teku), ampak je moralo le ugotoviti, ali je solastninske pravica na podrtem drevesu res obstajala. Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov sta nižji sodišči ugotovili, da je solastninska pravica na podrtem drevesu obstajala. Tožena stranka se s tako dokazno oceno sicer ne strinja, vendar pa to njeno nestrinjanje pomeni izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni več dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Pri ugotavljanju s strani tožeče stranke zatrjevane solastninske pravice na podrtem drevesu, sta nižji sodišči materialnopravno pravilno izhajali iz pravnega pravila par. 421 ODZ, zaradi česar tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
Če je bila nevarnost neprevidnega prečkanja ceste tako konkretna kot v obravnavanem primeru, prispevek oškodovanca po presoji revizijskega sodišča ne more biti pravno relevanten in zato oškodovanec ni soodgovoren za njemu nastalo škodo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav se z njo stranki dogovorita npr.o skupnosti življenja, tedaj ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Takšno stališče zakona je razumljivo, saj se na podlagi sklenjene in dalj časa izpolnjevane pogodbe o dosmrtnem preživljanju (v konkretnem primeru se je sporna pogodba izpolnjevala kar 16 let) oblikujejo tudi zapletena premoženjska razmerja in zato pogosto celo eksistenčni interes potomcev oz. zakonca prevzemnika premoženja ni nepomemben. Razveza pogodbe je tudi zato le skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od preživljančevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno stališče revidentov, da sodišče razveže sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, takoj ko ugotovi npr. le subjektivno neznosnost nadaljnjega skupnega življenja oz. neizpolnjevanje le nekaterih prevzetih obveznosti. Glede slednje kršitve pogodbe je potrebno vselej opredeliti njen pomen v primerjavi z ostalimi dajatvami, ki jih je preživljalec preživljancu nudil.
Sodišče na tožbo davčnega dolžnika ni odpravilo odločbe, s katero mu je na njegovo "prošnjo za odpis obresti" bilo dovoljeno obročno odplačevanje davčnega dolga, ker je ta odločitev tožniku v korist. S tem pa tožnik ni izgubil pravice za ponovno vložitev prošnje za odpis davčnega dolga.
ZP člen 57.ZUP člen 278, 286.ZVDK člen 12.ZIKS člen 2, 169, 179.
izvršitev varstvenega ukrepa
Če je rok dveh let (absolutno zastaranje) od pravnomočnosti odločbe o prekršku že potekel - tožeči stranki je bila izpodbijana odločba vročena dva dni za tem, ko je ta rok že potekel, ni pomembno, kolikokrat (enkrat ali večkrat) je bilo relativno zastaranje (eno leto od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna) pretrgano ali ustavljeno (57. člen ZP).
Če je upravni organ z odločbo dovolil poslovanje proste carinske prodajalne, ne more ob istem dejanskem in pravnem stanju odločiti o zaprtju le-te, razen pod pogoji in v postopku, ki ga določa zakon.
obnova postopka - nova dejstva ali novi dokazi - revizijske novote - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tega, kar toženec navaja v reviziji o stroških adaptacije stanovanja, v pritožbi zoper prvostopni sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, sploh ni omenil. Zato gre za revizijsko novoto, ki glede na določbo 3. odst. 385.čl. v zvezi s 400.čl. ZPP, ni dovoljena.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - stališče arbitražne komisije (Badinterjeva komisija)
Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevano stališče Arbitražne komisije. Prvič že zato ne, ker stališče te komisije ni pravni vir, in drugič zato, ker se zatrjevana ugotovitev te komisije nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanji od organov bivše JLA.
Določba 352. čl. ZPP velja sicer tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, vendar se morajo nova dejstva in novi dokazi nanašati na obnovitvene razloge, ki jih vsebuje predlog za obnovo postopka. Ni pa mogoče v pritožbi navajati dejstev in dokazov, ki predstavljajo nove obnovitvene razloge, ki niso bili navedeni v predlogu, o katerem se odloča.
Tožnik v upravnem sporu je lahko tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke, na katerega zahtevo se je uvedel postopek, zoper katero je tekel postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka oz. bi morala biti udeležena v upravnem postopku (49. člen ZUP). S sklicevanjem na uresničevanje političnih ciljev po zakonu o političnih strankah (Ur.l. RS, št. 62/94), statutu in programu politične stranke tožeča stranka uveljavlja svoje dejanske interese pri uresničevanju ciljev politične stranke glede varstva okolja, s sklicevanjem na dolžnost države pri ohranjanju naravnega bogastva in kulturne dediščine ter na potrebnost sprejetja usklajenih splošnih prostorskih izvedbenih aktov pa uveljavlja splošno korist in torej ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (2. in 12. člen ZUS). Dejanskega interesa pa ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku niti v upravnem sporu. Svoje politične cilje lahko tožeča stranka uveljavlja pri sprejemanju predpisov in splošnih aktov, ne pa v konkretnem upravnem postopku ali v upravnem sporu, ki se nanaša na drugo osebo.
status civilnega invalida vojne - pridobitev statusa CIV
Če je odločba o priznanju "svojstva CIV vojne" pravnomočna, ob reviziji kasnejše odločbe ni mogoče poseči v pravnomočno odločbo, čeprav bi bila nezakonita, saj velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - razširitev v sosednje stanovanje
Toženec je po dodelitvi spornega stanovanja to stanovanje funkcionalno povezal s sosednjim stanovanjem, katerega imetnik stanovanjske pravice je že bil. V tej smeri ni mogoče sprejeti očitka o nesmiselnosti sodbenega izreka, ker iz njega ni razvidno, da se je dolžan preseliti nazaj v prejšnje stanovanje. Navedeno sosednje "prejšnje" stanovanje namreč ni bilo predmet te pravde in je omenjeno le zaradi toženčevega ravnanja, ko je zaradi povezave s spornim stanovanjem zazidal njegov vhod in obe stanovanji povezal s prebojem stene. Izpodbijana sodba nalaga tožencu vzpostavitev prejšnjega stanja in preselitev iz spornega stanovanja. V pravna razmerja glede sosednjega stanovanja ne posega.
ZDRS Zakon o jugoslovanskem državljanstvu člen 23.
prenehanje po zakonu
Po 23. členu zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Ur.l. SFRJ, št. 38/64) je državljanstvo prenehalo po samem zakonu, zato se je v državljansko knjigo vpisal le datum črtanja. Vsakdo, ki ima pravni interes, lahko dokazuje, da je bilo črtanje nezakonito.
Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.