Če na zapisnik o izrečenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji ni pripomb, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je parcelacija in zamejničenje v nasprotju s sodnim sklepom, ki je bil podlaga za parcelacijo.
ZPP (1977) člen 91, 219.ZOR člen 1083, 20, 437, 437/1.
pooblaščenci - dokazi in izvajanje dokazov - bančna garancija - stranske pravice - dispozitivna narava zakonskih določb
Kršitev 91. čl. ZPP je lahko samo relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Po 1083. člena ZOR je obveznost banke kot garanta nasproti upravičencu iz garancije subsidiarna, če se udeleženca posla (naročnik garancije in garant) ne dogovorita drugače.
Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je tožnik za izračun obresti uporabil pravilno obrestno mero.
S cesijo preide na cesionarja tudi pravica zahtevati obresti od cedirane terjatve. Zato cedent po cesiji ne more zahtevati od cesusa plačila obresti od cedirane terjatve.
Če je bila nevarnost neprevidnega prečkanja ceste tako konkretna kot v obravnavanem primeru, prispevek oškodovanca po presoji revizijskega sodišča ne more biti pravno relevanten in zato oškodovanec ni soodgovoren za njemu nastalo škodo.
o pridobitvi lastnine po prirasti - zmešana prirast - lastnina drevesa na meji - prekinitev postopka
Tožena stranka v reviziji zatrjuje, da je tekom pravdnega postopka predlagala ureditev meje, zaradi česar bi moralo sodišče pravdni postopek prekiniti. Ta trditev nima podlage v ZPP, ki določa, kdaj je sodišče pravdni postopek dolžno prekiniti (212. člen ZPP). Taka procesna situacija, kakršno v reviziji zatrjuje tožena stranka, v citirani določbi ZPP ni navedena. Glede na naravo spora (plačilo odškodnine za solastno drevo, ki ga je posekal pravni prednik tožene stranke, lesno maso pa v celoti zadržal zase), pa sodišču tudi ni bilo potrebno urejati celotne med strankama sporne meje (kar se bo uredilo v nepravdnem postopku, ki naj bi bil po trditvah tožene stranke že v teku), ampak je moralo le ugotoviti, ali je solastninske pravica na podrtem drevesu res obstajala. Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov sta nižji sodišči ugotovili, da je solastninska pravica na podrtem drevesu obstajala. Tožena stranka se s tako dokazno oceno sicer ne strinja, vendar pa to njeno nestrinjanje pomeni izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni več dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Pri ugotavljanju s strani tožeče stranke zatrjevane solastninske pravice na podrtem drevesu, sta nižji sodišči materialnopravno pravilno izhajali iz pravnega pravila par. 421 ODZ, zaradi česar tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
Sodišče na tožbo davčnega dolžnika ni odpravilo odločbe, s katero mu je na njegovo "prošnjo za odpis obresti" bilo dovoljeno obročno odplačevanje davčnega dolga, ker je ta odločitev tožniku v korist. S tem pa tožnik ni izgubil pravice za ponovno vložitev prošnje za odpis davčnega dolga.
Z naturalizacijo se lahko pridobi državljanstvo RS le, če prosilec izpolnjuje vse pogoje iz 10. člena ZDRS. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje dveh zakonskih pogojev, se sodišče ni spuščalo v presojo, ali tožnik tudi ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki jih tožena stranka navaja v izpodbijani odločbi.
Določba 352. čl. ZPP velja sicer tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, vendar se morajo nova dejstva in novi dokazi nanašati na obnovitvene razloge, ki jih vsebuje predlog za obnovo postopka. Ni pa mogoče v pritožbi navajati dejstev in dokazov, ki predstavljajo nove obnovitvene razloge, ki niso bili navedeni v predlogu, o katerem se odloča.
obnova postopka - nova dejstva ali novi dokazi - revizijske novote - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tega, kar toženec navaja v reviziji o stroških adaptacije stanovanja, v pritožbi zoper prvostopni sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, sploh ni omenil. Zato gre za revizijsko novoto, ki glede na določbo 3. odst. 385.čl. v zvezi s 400.čl. ZPP, ni dovoljena.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - stališče arbitražne komisije (Badinterjeva komisija)
Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevano stališče Arbitražne komisije. Prvič že zato ne, ker stališče te komisije ni pravni vir, in drugič zato, ker se zatrjevana ugotovitev te komisije nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanji od organov bivše JLA.
ZP člen 57.ZUP člen 278, 286.ZVDK člen 12.ZIKS člen 2, 169, 179.
izvršitev varstvenega ukrepa
Če je rok dveh let (absolutno zastaranje) od pravnomočnosti odločbe o prekršku že potekel - tožeči stranki je bila izpodbijana odločba vročena dva dni za tem, ko je ta rok že potekel, ni pomembno, kolikokrat (enkrat ali večkrat) je bilo relativno zastaranje (eno leto od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna) pretrgano ali ustavljeno (57. člen ZP).
Če je upravni organ z odločbo dovolil poslovanje proste carinske prodajalne, ne more ob istem dejanskem in pravnem stanju odločiti o zaprtju le-te, razen pod pogoji in v postopku, ki ga določa zakon.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - odškodnina za nezgodo pri delu
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je predstavljal stroj, na katerem se je ponesrečil delavec tožene stranke P.Č., nevarno stvar. Za tako škodo je v 1. odst. 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih določena objektivna odgovornost imetnika stvari, kar je v konkretnem primeru tožena stranka. Nadalje je bilo na podlagi mnenja izvedenca za varstvo pri delu ugotovljeno, da stroj ni imel nobene zaščite. Brez ustreznega zavarovanja stroja delavcu ni bilo omogočeno dovolj varno delo. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin zaradi same ugotovitve, da je poškodovanec med delovanjem stroja segel v nevarno območje, ni izkazan tak poškodovančev prispevek k nastanku škode, da bi bila podana njegova soodgovornost, ki jo predvideva 3.odst. 177.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Kakšno drugo poškodovančevo ravnanje pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
dedni dogovor - terjatev v tuji valuti - zamudne obresti
Ker je bil dogovor z dne 12.12.1983, na katerem temelji toženčeva obveznost, sklenjen v tujini v zvezi z zapuščinskim postopkom po tujem državljanu, kjer so bile predmet dedovanja predvsem hranilne vloge v šilingih, ni zakonitih ovir, da dobi tožnica svoj dogovorjeni delež v tuji valuti.
Tožnica pa je za čas zamude, ko je toženec brez utemeljenega razloga zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti preko deset let, upravičena do zamudnih obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v ATS.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 22.ZUP člen 164, 208.
ugotovitev državljanstva
Odločba o prenehanju državljanstva na podlagi izjave o odreku je javna listina in ni mogoče dokazovati, da ni resnično, kar je v izreku odločeno. Odločba velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena ali razveljavljena.