delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
V pogodbi o zaposlitvi je bila določena konkurenčna prepoved. Ker ni bila opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, jo je bilo treba razlagati po določilu 1. odstavka 7. člena ZDR. Sodišči sta ugotovili, da je tožnik v drugi organizaciji delal na svoj račun in da je delo, ki ga je opravljal, sodilo v delovno področje organizacije, v kateri je bil v delovnem razmerju, razveljavili pa sta sklepe disciplinskih organov, ker ni bilo izkazano, da so bili kršeni interesi organizacije. Reviziji je bilo ugodeno, ker ni bilo dovolj natančno ugotovljeno, če ravnanje tožnika ni vplivalo na interese organizacije, saj sem ne šteje le materialna škoda, zakon pa ne zahteva, da so interesi prizadetih, ampak je kršitev dana tudi v primeru, če bi ravnanje lahko vplivalo na interese.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - varstvo pravic delavcev
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sklep direktorja, na podlagi katerega je delavcu kot trajnemu presežku prenehalo delovno razmerje, ni postal dokončen in zato nima pravnih učinkov. Na revizijo tožene stranke je sodišče ugotovilo, da je bil ugovor pravočasno vložen in da delavski svet o ugovoru ni odločil. Kakšni so bili razlogi za to, za odločitev ni pravno pomembno. Revizija je bila zavrnjena.
ZDR (1990) člen 23, 100, 100/1, 100/1-3. ZTPDR člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-3, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - delavec nima znanja in zmožnosti
Materialno pravo na prvi in drugi stopnji ni bilo pravilno uporabljeno, če ni bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, ali je tožena stranka - delodajalec, pred sprejemom sklepa o prenehanju delovnega razmerja ugotovila, ali je v organizaciji ustrezno delovno mesto, na katerega bi lahko bil tožnik razporejen. Takšna ugotovitev mora biti navedena v izreku sklepa, s katerim je odločeno o prenehanju delovnega razmerja.
Če je delavec vložil ugovor zoper odločbo prvostopnega organa, postane odločba dokončna, ko o ugovoru odloči ugovorni organ. Sodišče odloči na podlagi te ugotovitve. Če ugovorni organ o ugovoru ne odloči, odločba ne postane dokončna, pri čemer pravno niso pomembni razlogi, zaradi katerih ugovorni organ ni odločil.
S potekom roka, ki ga je imel nasprotni udeleženec na razpolago za vložitev pravnega sredstva (ugovora) proti plačilnemu nalogu (izdanem v tuji državi), je ta postal pravnomočen, po preteku roka, ki ga je imel nasprotni udeleženec na razpolago za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa tudi izvršljiv. Izvršljivost plačilnega naloga pa je tuje sodišče potrdilo. Zato je tudi predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe iz 87. člena zakona o ureditvi kolizije izpolnjena.
I.Tudi nezakrivljeno oškodovančevo ravnanje lahko pripelje do delne oprostitve odgovornosti imetnika nevarne stvari.
Če ne gre za nepričakovano dejanje oškodovanca, se imetnik nevarne stvari ne more v celoti otresti odgovornosti. Zaradi oškodovančeve agresivne vožnje z avtomobilom mimo ustavljenega avtobusa, izza katerega je stopil na cesto in jo hotel prečkati otrok, ne gre za tolikšen obseg prispevka slednjega k nastali škodi, da bi bilo mogoče vsaj delno oprostiti odgovornost voznika.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Ker je bil tožnik skupaj z ženo lastnik primernega stanovanja, je obstajal odpovedni razlog po 60. členu zakona o stanovanjskih razmerjih. To pa je po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona razlog, na podlagi katerega lahko lastnik stanovanja odkloni prodajo imetniku stanovanjske pravice.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožeča stranka v reviziji povsem na novo načenja vprašanja v zvezi s pravdnim postopkom pri Temeljnem sodišču v Celju, enoti v Celju opr. št. P .... Iz razlogov, ki jih navaja v reviziji, tožnik doslej ni osporaval dopustnosti izvršbe pod opr. št. I .... S tem tožnik uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa na revizijski stopnji ni več mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - škoda zaradi izvrševanja služnosti
Če je služnost, zaradi katere izvrševanja naj bi nastala škoda, pridobljena na zakonit način (s sodno odločbo - 51. čl. ZTLR) je pojmovno izključeno sklepanje o nedopustnosti ravnanja v okviru njenega izvrševanja.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - načelo enake vrednosti dajatev - valutna klavzula
Kadar je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo, od zamude dalje ni mogoče uveljavljati zakonitih zamudnih obresti (277. čl. ZOR), temveč v skladu z načelom enake vrednosti dajatev (15. čl. ZOR) le zamudne obresti za devizne vloge na vpogled.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - druge pravne osebe
Okoliščina, da je tožena stranka civilno-pravna oseba, ki je postala po določbi 112. člena stanovanjskega zakona lastnica spornega stanovanja, je ne odvezuje dolžnosti, da ga po 117. členu SZ proda tožnici, ki je ob uveljavitvi stanovanjskega zakona bila na njem imetnica stanovanjske pravice.
nezakonita vselitev - pravice podstanovalca - izselitev podstanovalca
Za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, se namreč šteje, da nezakonito zaseda te prostore; zoper takega podstanovalca se lahko uvede postopek po 50. členu ZSR (2. odstavek 76. člena ZSR).
ugotavljanje očetovstva - izključenost očetovstva po HLA sistemu - nepotrebnost dokaza po sistemu DNK odtis
Če je po HLA sistemu izključeno očetovstvo toženca, ni potrebno izvajati še preiskav po sistemu DNK (po dezoksiribonukleinski kislini) odtis, ki sicer ugotavlja očetovstvo z veliko stopnjo verjetnosti, toda v pozitivni smeri.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti
Če imetnik nevarne stvari, s katero je bila povzročena škoda, ne dokaže, da ravnanja oškodovanca ni mogel niti pričakovati, niti se ni mogel njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti (2. odst. 177. čl. ZOR), določba 3. odst. 177. čl. ZOR o delni odgovornosti oškodovanca ne pride v poštev.
krajevna pristojnost - če je v predlogu navedeno, kje so stvari - če v predlogu ni navedeno, kje so stvari - uporaba določb o pravdnem postopku - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Zakon o izvršilnem postopku - ZIP - nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14. členu ZIP uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku - ZPP. V 2. odstavku 20. člena in v 1. odstavku 453. člena ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena za opravljanje službene dolžnosti
Določbe o privatizaciji stanovanj (117. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94) se ne uporabljajo za funkcijska stanovanja (3. odst. 129. čl. SZ), zato tožena stranka tožniku ni dolžna prodati spornega stanovanja. Dejstvo, da je tožnik prenehal biti član tožene stranke in da ne opravlja več obveznosti po pogodbi z dne 12.10.1972, ne spreminja opredelitve spornega stanovanja kot funkcijskega in ne ustvarja za tožnika pravice do odkupa, za toženo stranko pa obveznosti prodaje po 117. čl. SZ.
ZSR člen 10, 50.SZ člen 158, 158/2.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - prejšnje stanovanje v drugi državi (bivši republiki SFRJ) - vselitev s pristankom Ministrstva za obrambo RS - pristanek stanodajalca s konkludentnimi dejanji
Čeprav ne gre za odločbo o dodelitvi stanovanja, kot jo je terjala prejšnja zakonodaja (10. čl. ZSR), lahko tudi ustno soglasje k dodelitvi stanovanja, ki ga je dal pooblaščeni organ Ministrstvu za obrambo RS in ki je bila dejansko izpeljana na podlagi sklepa organa JLA v času moratorija, ustvari pravne učinke, ki lahko pomenijo za toženca pravno veljavno pridobitev stanovanjske pravice.
pritožba - pritožbeni razlogi - bistvena kršitev kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do pritožbe
S tem, ko obsojencu nista bili vročeni sodba sodišča prve stopnje in pritožba javnega tožilca, je bila kršena njegova pravica do obrambe oz. do pritožbe in do odgovora na pritožbo.