invalidnost - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izvedenskim mnenjem in dodatnim zaslišanjem člana izvedenskega organa razčistilo bistveno vprašanje, kdaj je bilo glede na definicijo invalidnosti določeno v 63. členu ZPIZ-2 pri tožniku podano takšno dokončno zdravstveno stanje, ki ga ni bilo mogoče odpraviti niti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in ugotovljen funkcionalni status, ki je za oceno invalidnosti in torej tudi datum njenega nastanka predvsem pomemben, ta pa pri tožniku pred podano oceno na invalidski komisiji I. stopnje, ko je bil tožnik tudi pregledan, ni bil ugotovljen, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje utemeljeno v celoti sprejelo.
ZPIZ-2 člen 183, 403.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149, 454.
invalidnina za telesno okvaro - neprava obnova postopka
Pri razsoji konkretne zadeve je potrebno izhajati iz 403. člena ZPIZ-2, po katerem do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine pridobijo v skladu z določbami 143. do 145. in 147. do 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Po definiciji iz 143. člena ZPIZ-1 je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne. TO seveda ni mogoče ugotavljati neposredno po 1. odst. 143. člena ZPIZ-1, temveč le za stanja, pod pogoji in v višini, določeni v Seznamu TO, ki se še vedno uporablja. Za nadaljnjo uporabo Seznama TO ni bistveno, da ni bil realiziran 3. odst. 143. člena ZPIZ-1, ki je predvidel, da vrste in odstotke TO določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravstvo, niti doslej 1. odst. 403. člena ZPIZ-2. Do sprejema novega splošnega pravnega akta se uporablja Seznam TO, kot je bilo določeno v 454. členu ZPIZ-1 in enako v 403. členu veljavnega ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 39, 86, 86/2, 86/2-1, 86/2, 86/5, 87, 87/1, 87/2, 429, 429/3.. ZDR-1 člen 114, 116.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ker tožnica ni sodila v varovano kategorijo delavcev in ni uživala posebnega varstva, ji ne glede na pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovnega razloga, ni mogoče očitati opustitve varstva pravic in opustitev šteti kot podajo soglasja k prenehanju delovnega razmerja. Dodatno, ker ZPIZ-2 ne določa posebnega pogoja po uveljavitvi sodnega varstva zaradi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri ugotavljanju pogojev za priznanje delnega nadomestila, ni mogoče šteti, da je tožnici prenehalo delovno razmerje po njeni krivdi ali volji oziroma sporazumno. To pa pomeni, da skladno z določbo 86. člena ZPIZ-2 tudi niso izpolnjeni pogoji za znižanje delnega nadomestila za 30 %, kot je to storil toženec.
invalidska pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Tožnica je dopolnila le 7 let, 2 meseca in 28 dni slovenske pokojninske dobe ter 4 mesece in 22 dni hrvaške pokojninske dobe. Z dopolnjeno pokojninsko dobo ji kljub nastali invalidnosti pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - INVALIDI
VSL00021021
ZZZDR člen 123, 123/2. Konvencija o pravicah invalidov člen 24, 24/1, 24/1-a, 24/1-b. ZPP člen 214, 214/3, 355, 355/1.
preživnina za otroka - redno šolanje kot pravni standard - poklicno izobraževanje - posebne okoliščine - invalidnost - priznanje zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnitev postopka - vrnitev zadeve v novo sojenje
Tako poklicna aspiracija kot možnost pridobitve zaposlitve sta izjemno pomembni okoliščini pri presoji pravnega standarda rednega šolanja, še toliko bolj v primeru mladeniča s posebnimi osebnimi okoliščinami.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da so potrebne dodatne fizične in časovna razbremenitev pri delu, kar predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - brezposelnost - vodenje evidenc - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Čeprav tožnik ni izrecno predlagal izvedbo dokazov v smeri tega, da je bil izbrisan iz evidence Zavoda RS za zaposlovanje, ne da bi mu bilo to znano in ne da bi o tem dobil kakršnokoli odločbo, bi moralo sodišče, ob oceni, da to dejstvo ni bilo razčiščeno, je pa odločilnega pomena za odločitev v zadevi, že po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti in ugotoviti, ali trditve in izpoved tožnika, da ni prejel odločbe ZRSZ o izbrisu iz evidence, držijo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 37, 37/2, 40.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. ZPP člen 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - trditveno in dokazno breme - III. kategorija invalidnosti
Dokazno breme glede izpolnitve dolžnosti iz 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI je res na delodajalcu, vendar mora tudi delavec zatrjevati, da je delodajalec imel prosta ustrezna delovna mesta in katera bi to lahko bila. Takšna zahteva ne pomeni prevalitve trditvenega in dokaznega bremena na drugo stranko, pač pa zgolj realizacijo 212. člena ZPP.
invalidska pokojnina - ponovna odmera - starostna pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo - datum
Glede na 7. odstavek 38. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, pravica do pokojnine, priznane in odmerjene v skladu s 1. 2. in 4. četrtim odstavkom, upravičencu pripada od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki jo je prvi priznal, začel postopek za ponovno odmero.Ker je bil postopek pri srbskem nosilcu zavarovanja začet 18. 8. 2016, je bilo mogoče sorazmerni del starostne pokojnine tožniku priznati največ od 1. 9. 2016 dalje.
invalidnost - vzrok nastanka invalidnosti - odmera in uskladitev nadomestila za invalidnost
V konkretnem primeru vzrok nastanka invalidnosti nima nobenega vpliva na odmero nadomestila za invalidnost, saj je nadomestilo za invalidnost enako, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen. Odmera invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost je ugodnejša zgolj v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni (47. člen ZPIZ‑2).
Po ustaljeni sodni praksi je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in razpoložljivo dokumentacijo ter mnenje izvedenskega organa, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da bi pri tožniku ugotovilo popolno nezmožnost za delo in I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00021764
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3, 63/3.. ZPP člen 243, 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 62.
III. kategorija invalidnosti - nejasnosti v izvedenskem mnenju
Čeprav sta na izvedenčevo oceno invalidnosti obe stranki podali pripombe, v katerih je toženec vztrajal pri potrebi po časovni razbremenitvi, tožnik pa pri delovni zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerem dela, pod splošnimi pogoji, je sodišče prve stopnje, zaključilo, da pri tožniku invalidnost ni podana, ker predlagane stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je tožnik zaposlen, niso potrebne. Čeprav toženec ni izrecno predlagal dopolnitve mnenja, tožnik pa je dokazni predlog, da se izvedenca zasliši, umaknil, bi moralo sodišče, ob oceni, da so v izvedenskem mnenju nejasnosti oziroma pomanjkljivosti, že po 2. odstavku 254. člena ZPP, dodatno pa še po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga celo dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti s sodnim izvedencem. Namesto tega pa se je kar samo postavilo v vlogo sodnega izvedenca in ugotavljalo dejstva, za katera nima strokovnega medicinskega znanja.
I. kategorija invalidnosti - izguba delovne zmožnosti
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici do spornega dne ni prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da bi bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in določenimi fizičnimi razbremenitvami.
delo s krajšim delovnim časom - obrazložitev sodbe - metodološki napotek - dokazna ocena - izvedensko mnenje
Obravnavana dokazna ocena ni le neskladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, temveč je v celoti izostala. Sodišče prve stopnje je le v celoti povzelo bistveno in nebistveno vsebino vseh izvedenih dokazov, ne da bi se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Sodni izvedenec ne more in ne sme nadomestiti vloge sodišča. Zgolj to, da je sodišče prve stopnje sprejelo izvedensko mnenje, brez kakršnihkoli zaključkov in dokazne ocene, ne dosega standarda obrazložene sodbe.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
To, da je tožnica izgubila licenco za turistično vodičko sicer pomeni, da tega dela ne more več opravljati, kar pa ne pomeni, da ne more več opravljati svojega poklica. V skladu s 3. točko 63. člena ZPIZ-2 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Tožnica je kot knjižničarka delala s srednjo izobrazbo 20 let, potem je ob delu doštudirala in pridobila diplomo iz bibliotekarstva. Kot turistična vodička je delo začela opravljati, ko je odprla svoj s. p. v letu 2006 in v tem svojstvu delala 8 let. Sama izguba licence torej ne pomeni, da bi sodišče že na podlagi tega tožnici moralo priznati vsaj III. kategorijo invalidnosti.
ZPP člen 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 126.
III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje - nove pravice na podlagi invalidnosti
V sodno socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, izkazanega z medicinsko dokumentacijo, razpoložljivo do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe.