ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3, 403. ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 8, 287, 287/2.
ugotavljanje invalidnosti - popolna izguba delazmožnosti - invalidnina za telesno okvaro - zavrnitev dokaza - zaslišanje stranke - ugotavljanje dejstev po izvedencu - stvarna razbremenitev
Sodišče je dokaz z zaslišanjem tožnika kot stranke v postopku zavrnilo iz razloga, ker je menilo, da zaslišanje ni pomembno za odločbo. Zdravstveno stanje je namreč razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaza ustrezno obrazložilo in z zavrnitvijo ni kršilo določb postopka.
Pri tožniku zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo "pomožna dela v gradbeništvu", zmožen pa je v polnem delovnem času opravljati drugo delo s stvarnimi razbremenitvami.
Glede na naravo duševne bolezni in strokovnih smernic tožnica v dosedanjem poteku obravnave ni bila vključena v ustrezne oblike zdravljenja, zato pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno. Zaradi slednje še tudi ni podana invalidnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00090968
ZPIZ-2 člen 143, 144, 145, 147, 149, 403, 403/3. URS člen 22. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
postavitev drugega izvedenca - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka - invalidnina za telesno okvaro
Tudi po podaji izvedenskega mnenja so ostale odločilne razlike med strokovnim stališčem toženca in sodnega izvedenca, zaradi česar bi moralo sodišče predlogu toženca za postavitev novega sodnega izvedenca ugoditi in mu zastaviti vprašanja, na podlagi katerih bi lahko razjasnilo razhajanja oziroma preverilo izpostavljene dvome v pravilnost strokovnih ugotovitev. Z zavrnitvijo dokaznega predloga toženca za postavitev drugega izvedenca, je sodišče toženca prikrajšalo za vsebinsko popolno kontrolo nad izvedbo odločilnega dokaza. Gre za v poseg v pravico toženca do izjave in bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - omejitev - stvarna razbremenitev - preostala delovna zmožnost - časovna razbremenitev
Izvedenka se je argumentirano opredelila tako do bolezenskega stanja na hrbtenici, ki je bilo zdravljeno z operacijo in zahteva stvarne razbremenitve. Kot drugo okvaro zdravstvenega stanja pa je opredelila sladkorno bolezen, ki zahteva dodatni razbremenitvi "ne na višini/ali lestvah in le v dnevnih izmenah". Ob skupni oceni tožnikove preostale delovne zmožnosti, je izvedenka upoštevala vse zdravstvene okvare in učinkovanje obeh skupaj ter podala celovito oceno tožnikove delazmožnosti. Zgolj zaradi preglednosti je izvid in mnenje oblikovan strukturirano, iz ocene pa je razvidna njena celovita presoja. Vsak posameznik je svoja celota in kriteriji za razmejitev ne morejo biti določno opredeljeni, zato gre pri ugotovitvi invalidnosti vedno za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe kot celote.
datum nastanka invalidnosti - popolna nezmožnost za delo - dopolnjena pokojninska doba - gostota pokojninske dobe - pravica do invalidske pokojnine - invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Datum nastanka invalidnosti je v povezavi z izpolnitvijo pogoja dopolnjene pokojninske dobe po določbi 2. alineje 42. člena ZPIZ-2, odločilen za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za določitev datuma nastanka popolne nezmožnosti za delo je ključna bolnišnična obravnava v letu 2023, saj je bila tedaj podana diagnostična ocena ob izjemno utrjeni izločitvi tožnika iz življenjskih tokov ter upadu splošne in kognitivne funkcionalnosti.
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je že bila obravnavana v predsodnih postopkih, ki so se končali s pravnomočnima odločbama. Z njima je bila zahteva za priznanje sorazmernega dela pokojnine v obeh postopkih zavrnjena. Postopka sta bila vodena na podlagi zahteve bosanskohercegovskega nosilca zavarovanja za odmero v skladu s 37. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/08 - Mp10/08). Z izpodbijano sodbo je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb, saj je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP toženec med drugim dolžan zahtevo zavreči, če je bila o isti stvari že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00090507
ZDSS-1 člen 82, 82/1. ZPIZ-2 člen 63, 181. URS člen 22.
pravica do izjave - mnenje invalidske komisije - pritožba v upravnem postopku - pravica do enakega varstva pravic
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno izpodbijani odločbi toženca odpraviti, ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o mnenjih invalidskih komisij (IK) I. in II. stopnje, ki jih je pri svoji odločitvi upošteval toženec. Z izvedenskim mnenjem IK I. stopnje je bil tožnik seznanjen v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in je lahko nanj podal pripombe že v pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo. Tožnik je lahko pravico do izjave v predsodnem postopku uresničil tudi ob osebnem pregledu pri IK II. stopnje. V pritožbeni fazi mu je bila pravica do izjave zagotovljena že z vložitvijo pritožbe. Bistveno pa je, da je bila tožniku pravica do izjave omogočena v sodnem postopku.
ZPIZ-2 člen 66, 126. ZUP člen 225, 225/1. ZDSS-1 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - pravnomočna upravna odločba - vzrok za invalidnost - poslabšanje invalidnosti - načelo materialne resnice - krajši delovni čas - časovna razbremenitev - stvarna razbremenitev
Ker postane materialno pravnomočna le odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), ne more biti ovira, da se ob uveljavitvi novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti, za naprej ne opredeli drugače. Cilj zakonske ureditve je presoja vsebinske pravilnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici ali obveznosti zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo spreminjati vzroka invalidnosti, ki je bil pravnomočno ugotovljen v predhodnih odločbah za naprej, neutemeljen.
ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/4, 403. ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 253, 253/1, 286b.
invalid III. kategorije invalidnosti - svoj poklic - opredelitev pojma svoj poklic - dodatne omejitve pri delu - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar - izobrazba - delovne izkušnje
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti ter so potrebne stvarne razbremenitve pri delu, kot jih je pred tem ugotovil in priznal že toženec. Je pa pri tožniku za razliko od odločitve toženca, ki je menil, da lahko tožnik drugo delo opravlja v polnem delovnem času, sodišče presodilo, da je potrebna tudi časovna razbremenitev.
V tožnikovem primeru je potrebno, skladno s četrtim odstavkom 63. člena ZPIZ-2, upoštevati svoj poklic, pri čemer se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V okviru svojega poklica je torej potrebno upoštevati ne samo tožnikovo dejavnost, na podlagi katere je vključen v zavarovanje, temveč tudi njegovo izobrazbo in pridobljene delovne izkušnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00089810
ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 254.
izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu - III. kategorija invalidnosti - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja
Če lahko sodni izvedenec poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled zavarovanca ni nujen.
Ob uveljavljenem načelu oficialnosti, načelu materialne resnice, temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred socialnim sodiščem je potrebno pri vprašanju meje, do katere seže razreševalna obveznost sodišča iz materialnoprocesnega vodstva izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki pa mora ohraniti nepristranskost.
ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 355. ZPIZ-2 člen 70, 80, 80/1, 80/4, 80/5, 183.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - II. kategorija invalidnosti - denarno nadomestilo - začasna nezmožnost za delo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - izguba pravic
Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 51/2. ZPP člen 249, 365, 365-3.
nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank
Izvedenec ima po 249. členu ZPP pravico do nagrade za izvedensko delo in do povračila s tem povezanih stroškov, vendar je izvedensko delo potrebno obravnavati kot celoto. Odgovore izvedenskega organa na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Izvedenski organ ni upravičen do plačila za vsako svoje pojasnilo posebej, še predvsem, če je več predhodnih dopolnitev. Sodišče odmeri nagrado in stroške za izvedensko delo po tem, ko je izvedovanje v celoti končano.
Sodišče je zmotno štelo, da je izvedenski organ v pisni dopolnitvi podal odgovore na vprašanja oziroma pripombe strank, ki od njega prej še niso bili zahtevani. Zato je bila izvedenskemu organu zmotno priznana izvedenina za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po določbi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZPIZ-2 člen 403. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 149.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Vrste in stopnje telesnih okvar določa Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar v Seznamu telesnih okvar. Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je torej najprej potrebno, da gre za telesno okvaro, kot je le-ta določena v že omenjenem Seznamu TO. Tožnik ima zaradi zdravstvenega stanja oteženo aktivnost in je pri njem potreben večji napor pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Glavni razlog za to je debelost, vendar pa debelost ni stanje, za katero bi se lahko ugotovilo telesno okvaro po že omenjenem Seznamu TO. Ugotovljene okvare gibal, kjer so v ospredju bolečine v nogah in križu z dobro ohranjeno gibljivostjo v sklepih, nadalje sindrom obstruktivne apneje v spanju, lažja motnja pljučne funkcije in srčno popuščanje, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku ne pomenijo telesne okvare, kot so le-te določene v Seznamu TO.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 108, 111. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12, 347, 347/2, 354, 354/1, 358, 358-6.
delna invalidska pokojnina - vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v tretji državi - izplačevanje delne invalidske pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - minimalna pokojninska doba - res iudicata - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - delno zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Kljub dejstvu, da tožniku pripada pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, slednje ne pomeni, da se mu s tem dnem prične izplačevati pokojnina. Kot oviro za začetek izplačevanja pokojnine, je sodišče pravilno opredelilo vključenost tožnika v obvezno socialno zavarovanje. Po prenehanju obveznega zavarovanja, bo odpadla zakonsko določena ovira in sorazmerni del invalidske pokojnine se mu bo lahko pričel izplačevati.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZDR-1 člen 8, 89/1, 89/1-4, 90, 91, 91/5, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-2 člen 101, 102, 103, 104, 429, 429/3. ZPP člen 125a, 289, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 355.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - izobrazbeni pogoj - bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - sodba SEU
Pri presoji zakonitosti odpovedi zaradi invalidnosti je z vidika izobrazbenega pogoja torej treba uporabiti določbo prvega odstavka 40. člena ZZRZI in ne petega odstavka 91. člena ZDR-1. Uporaba 40. člena ZZRZI izhaja tudi iz četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti izrecno napotuje na predpise, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma predpise, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2024 (2024) člen 1. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 32, 32/2, 36, 36/1, 37, 37, 45, 45/1, 47, 47/1, 49, 49/1, 137, 137/1, 140, 140/2, 400, 400/3. ZPP člen 287, 287/2. ZMEPIZ-1 člen 45, 45/1, 45/1-3, 87.
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine (prvi odstavek 45. člena ZPIZ-2). Ta se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZPIZ-2).
Pokojninska osnova tožnice za 24-letno mesečno povprečje osnov znaša 989,56 EUR in je nižja od najnižje pokojninske osnove, ki znaša 1.202,54 EUR. Toženec je zato tožnici pokojnino pravilno odmeril v višini 64,86 % od najnižje pokojninske osnove.
spremembe v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - starost - pravica do invalidske pokojnine
Glede na to, da pri tožnici v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, s tem niso izpolnjeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja in tudi ne za priznanje pravice do invalidske pokojnine, kot so določeni v 41. členu ZPIZ-2. Tožnica namreč tudi glede na dopolnjeno starost, ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 65 let starosti, da bi lahko kot invalidka III. kategorije invalidnosti uveljavljala priznanje pravice do invalidske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00089534
ZDSS-1 člen 63, 70, 70/1, 70/4. ZIZ člen 272.
začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - nadomestilo za invalidnost
Zatrjevanje tožnika o primanjkljaju v dohodkih, od katerih je odvisna njegova družina, ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni predložil dokazov, s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine.
V postopku zavarovanja z začasno odredbo mora tožnik že v samem predlogu za njeno izdajo izkazati vsa pravno relevantna dejstva. O predlogu sodišče odloča tako, da presodi le predlog za izdajo začasne odredbe.
invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - definicija invalidnosti
Pri tožniku do 9. 4. 2024 (datum izdaje drugostopenjske odločbe toženca), ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je še naprej podana III. kategorija invalidnosti v nespremenjeni obliki od 13. 9. 2019 dalje. V navedenem obdobju ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v taki meri, da bi vplivalo na spremembo delazmožnosti. Zdravstveno stanje se ni poslabšalo v taki meri, da bi vplivalo na samo invalidnost, kar pomeni, da s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev tožnika v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/1, 233/3.
začasna nemožnost za delo - preostala delovna zmožnost - invalid III. kategorije invalidnosti - padec z lestve
Glede na to, da je bila tožniku že izdana odločba ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je potrebno upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ, kjer je določeno, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan, oziroma iz naslova opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan za pravico do denarnega nadomestila in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik v spornem obdobju za pridobitno delo ni bil zmožen niti z upoštevanjem razbremenitev, ki jih je podala invalidska komisija.