• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>
  • 181.
    VSK sklep II Cpg 132/2005
    12.1.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK01852
    ZPPSL člen 62, 62/1, 62, 62/1.
    prisilna poravnava
    Sodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti stanje

    upnikove terjatve do dolžnika na dan začetka prisilne

    poravnave (glavnica plus zamudne obresti plus stroški

    izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi), skladno s 1.

    odst. 62. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

    likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.).

     
  • 182.
    VDS sodba Pdp 1115/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03457
    ZDR člen 97, 97/1, 97/2, 97, 97/1, 97/2.
    redna odpoved
    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu

    delavcev se mora delodajalec pri pripravi kriterijev za določitev

    presežnih delavcev z namenom, da doseže sporazum, posvetovati s

    sindikati. Če do sporazuma ne pride, to ne pomeni, da se izdelani

    kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev ne bi smeli

    uporabiti.

    Zaradi pridružitve Slovenije EU in ukinitve carinske službe

    je prenehala potreba po delu tožnice, zaposlene na delovnem

    mestu špediterja. Zato je tožnici PZ iz poslovnega razloga

    zakonito prenehala, čeprav je tožnica zadnje mesece pred

    odpovedjo PZ opravljala dela dispečerja. Odločilno je, da je

    imela sklenjeno PZ za delovno mesto špediterja in da ji je

    bila odpovedana PZ za to delovno mesto.

     
  • 183.
    VSL sodba I Cp 120/2006
    12.1.2006
    medijsko pravo
    VSL51228
    ZMed člen 26, 31, 42, 26, 31, 42.
    objava popravka
    Če tožnik z objavo odgovora skuša ščititi predvsem svoj poslovni

    interes, pa čeprav gre za izvršitelja kot osebo javnega zaupanja,

    lahko uveljavlja le objavo popravka. Poslovni interes namreč ni del

    javnega interesa, ne gre torej za zagotavljanje objektivne,

    vsestranske in pravočasne informiranosti kot enemu od nujnih pogojev

    demokratičnega odločanja o javnih zadevah, kar kot predpostavko za

    pravico do objave odgovora ureja 42. člen Zmed.

    Fotografiji je mogoče pripisati pomen in vlogo pri oceni

    sorazmernosti dolžine popravka le, kadar ima funkcijo dela obvestila

    in ne gre zgolj za ilustracijo objavljanja teksta.

     
  • 184.
    VSK sodba I Cpg 72/2005
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01851
    ZPPSL člen 125, 125.
    izpodbijanje - verižna kompenzacija - poravnava
    Tožena stranka je imela terjatve do pravnega prednika tožeče

    stranke po treh računih. Izpodbijani verižni kompenzaciji z

    dne 9.5.2003 in z dne 12.5.2003 pa predstavljata način, s

    katerim so bile poravnane terjatve tožene stranke do tožeče

    stranke po navedenih računih. In ker so s spornima

    kompenzacijama bile poravnane ravno terjatve po prej

    navedenih računih, je pasivna legitimacija tožene stranke v

    obravnavani zadevi podana, obe dejanji pa sta izpodbojni

    zato, ker je tožena stranka svoje terjatve dobila v celoti

    poravnane, ostali stečajni upniki tožeče stranke pa ne.

     
  • 185.
    VSK sodba I Cpg 203/2005
    12.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02013
    ZOR člen 1004, 1004/3, 1007, 1007/2, 1004, 1004/3, 1007, 1007/2.
    poroštvo - porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika
    Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

     
  • 186.
    VDS sklep Pdp 1028/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03444
    ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    kolektivni delovni spor
    Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in

    nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za

    postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki

    se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji

    dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom

    spremenjene (ali nadomeščene) kolektivne pogodbe.

     
  • 187.
    VSL sodba I Cpg 832/2004
    12.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSL06219
    ZOR člen 813, 825, 813, 825.
    posredovanje - posredovanje - provizija - sklenitev pogodbe
    Trditvena podlaga obrambe v obravnavanem primeru ni dajala osnove, ki

    bi sodišču omogočala in nalagala presojo o vprašanju, da tožena

    stranka morda za dvojno posredovanje niti ni vedela. Vsaj ob vložitvi

    ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ji ta

    okoliščina ni mogla biti neznana.

     
  • 188.
    VSL sodba I Cpg 954/04
    12.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL05641
    ZPP člen 212, 212.
    sklepčnost tožbe - terjatev - trditvena podlaga
    Prav tako tožbena trditvena podlaga ne omogoča presoje sodišču o

    očitani zlorabi pooblastila za avtonomno določanje članarine

    "članom", ki so ta status pridobili po sili zakona. Ob pomanjkanju

    nasprotnih trditev in argumentacije v prid višini vtoževane terjatve,

    ki bi sodišču sploh omogočile odgovor na ugovorne trditve, je treba

    šteti, da je tožba v tem pogledu nesklepčna.

     
  • 189.
    VDS sodba Pdp 1508/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03430
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved - rok - tek pritožbenega roka
    1. Če ima kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja tudi vse znake kaznivega dejanja, to vpliva le na tek

    objektivnega roka za podajo izredne odpovedi. Objektivni rok za

    podajo izredne odpovedi PZ v primeru, če ima kršitev vse znake

    kaznivega dejanja, traja ves čas, ko je možen kazenski pregon, v

    vseh ostalih primerih pa znaša 6 mesecev od nastanka razloga za

    izredno odpoved. Če je subjektivni 15-dnevni rok za podajo

    izredne odpovedi že prekoračen, ni potrebno ugotavljati, ali je

    bil zamujen tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi.

    2. V ZDR ni podlage za razlikovanje začetka teka roka iz 2.

    odstavka 110. člena ZDR. Zato je zmotno stališče, da subjektivni

    15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110.

    člena ZDR v primeru izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR začne teči ob podaji ustnega zagovora tožnice, v

    primeru podaje izredne PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR

    pa s potekom roka, v katerem bi tožnica morala vrniti

    neupravičeno pridobljen denar. V konktretnem primeru je bila

    tožena stranka s kršitvijo seznanjena že pred podajo zagovora, ki

    ga je tožnica podala po tem, ko je potekel rok za vrnitev

    neupravičeno pridobjenih sredstev tožene stranke.

     
  • 190.
    VSL sklep II Cp 6256/2005
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51914
    ZPP člen 66, 67, 66, 67.
    krajevna pristojnost - sklep o separatnih stroških postopka - prenos pristojnosti
    Iz določbe 67. člena ZPP izhaja, da je sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost po tej določbi, dolžno postopati v zadevi, torej je dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja. Navedeni člen ne določa, da bi moralo sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, postopek začeti znova ali da ne bi smelo upoštevati dejanj, ki jih je opravilo sodišče, s katerega je bila pristojnost prenesena.

     
  • 191.
    VSL sodba II Cp 5342/2005
    11.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51720
    OZ člen 39, 45, 94, 39, 45, 94.
    podlaga - ničnost pogodbe - grožnja
    Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da ima sporna pogodba

    nedopustno podlago zato, ker je tožnica pri podpisu te pogodbe

    izkoristila težko situacijo pri obeh tožencih, zaradi tega pa naj bi

    bila podlaga te pogodbe nemoralna. Po določbi 2. odst. 39. člena OZ

    je podlaga pogodbe nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi

    predpisi ali z moralnimi načeli. Zaveza toženih strank iz sporne

    pogodbe pa ni ne v nasprotju z zakonom ali z ustavo, niti ni v

    nasprotju z moralnimi načeli. Toženi stranki sta v odgovoru na tožbo

    sami navedli, da sta bili ob podpisu te pogodbe v takšni situaciji,

    da bi podpisali karkoli, sami da bi imeli mir. Ni v nasprotju z

    moralnimi načeli, da sta se zavezali poplačati tudi dolgove njunega

    sina, zato da bi imeli mir pred tožnico. Takšna podlaga pogodbe zato

    ni nedopustna in ni takšna, da bi povzročila ničnost podpisane

    pogodbe. Nedopustne podlage zaradi nasprotovanja moralnim načelom

    tudi ne morejo predstavljati grožnje tožnice. Takšne navedbe - tudi

    če bile te izkazane, ne bi mogle pripeljati do ničnosti pogodbe,

    ampak samo do njene izpodbojnosti. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča

    prve stopnje o tem, da podlaga sporne pogodbe ni izkazana zato, ker

    sporna listina zavezuje toženca poravnati dolgove, katere je tožnici

    napravil njen sin, za kar pa toženca ne odgovarjata. Po določbi 3.

    odst. 39. člena OZ se namreč domneva, da ima obveznost podlago,

    čeprav ta ni izražena (3. odst. 39. člena OZ). Podlage tako ni

    potrebno izkazovati, ker se ta domneva. To domnevo je sicer mogoče

    izpodbiti, vendar pa toženi stranki nista niti zatrjevali, da sporna

    pogodba ne bi imela podlage. Ves čas sta zatrjevali le, da sta sporno

    pogodbo podpisali zaradi groženj tožnice, kar pa brez ustrezne tožbe

    ne more vplivati na veljavnost sporne pogodbe.

     
  • 192.
    VSL sodba I Cp 6303/2005
    11.1.2006
    stvarno pravo
    VSL51231
    ZTLR člen 15, 15/4, 43, 15, 15/4, 43.
    varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika
    Gradnja objektov brez soglasja ostalih solastnikov pomeni opravljanje

    posla, ki presega okvir rednega upravljanja, saj je za tak poseb

    potrebno soglasje vseh solastnikov.

     
  • 193.
    VSC sklep Cp 1517/2004
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01159
    ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
    zavrženje tožbe - res iudicata - pravnomočnost
    Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.

     
  • 194.
    VSL sklep I Cp 5953/2005
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51207
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    stroški postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
    Tožena stranka utemeljeno zatrjuje, da obstoji nasprotje med izrekom

    in obrazložitvijo druge točke izreka izpodbijanega sklepa, s tem pa

    je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2.

    odst. 339. člena ZPP. V obrazložitvi tega sklepa je sodišče prve

    stopnje namreč navedlo, da toženi stranki priznava priglašene stroške

    postopka v višini 290.400,00 SIT, v izreku izpodbijanega sklepa pa je

    odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške

    tega pravdnega postopka v znesku 39.900,00 SIT s pripadajočimi

    zakonitimi zamudnimi obrestmi.

     
  • 195.
    VSL sklep R 1301/2005
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50811
    ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1.
    spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - rok za odločitev o ugovoru
    Določilo 1. odstavka 22. člena ZPP omejuje razpravljanje in odločanje

    o krajevni pristojnosti le na določen stadij postopka. Časovna

    omejitev velja ne le za stranko (ta lahko ugovarja krajevno

    pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo), temveč tudi za sodišče,

    ki se lahko izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa

    glavne obravnave.

     
  • 196.
    VSK sklep II Cp 1357/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01643
    ZIZ člen 9, 9/5, 65, 65/2, 71, 96, 96/5, 9, 9/5, 65, 65/2, 71, 96, 96/5.
    odlog izvršbe - pravna sredstva - sklep o ugovoru
    Tretja je predlagala odlog izvršbe šele 26.04.2005, vozilo pa je bilo na javni dražbi prodano 09.03.2005. Kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik, že iz teh razlogov predlog za odlog izvršbe na vozilo ni utemeljen.

     
  • 197.
    VSL sklep I Kp 1283/2005
    11.1.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22711
    KZ člen 213, 213, 213.
    rop - sila
    Uporaba solzilnega spreja tako, da je usmerjen pri špricanju v obraz

    oškodovanca pa pomeni silo, ki lahko oškodovanca tudi onesposobi in

    je solzilec tako sredstvo, katerega uporaba, napadeni osebi prepreči

    odpor. Opisa obeh kaznivih dejanj, ki opisujeta uporabo sile -

    solzilnega spreja - vsebujeta vse elemente kaznivega dejanja ropa in

    so pritožnikovi pomisleki tako neutemeljeni.

     
  • 198.
    VSL sklep I Cpg 444/2004
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL06211
    ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 154, 154/1, 155, 155/1.
    pravdni stroški - prisilna poravnava
    Ker je tožeča stranka izvršilni predlog vložila že po začetku

    postopka prisilne poravnave in po pozivu upnikom, naj svoje terjatve

    prijavijo v postopku prisilne poravnave, je bila ovira za poplačilo

    terjatve tožeče stranke v predlaganem izvršilnem postopku v opisani

    situacji že določba 1. odstavka 36. člena ZPPSL, po kateri od začetka

    postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe

    v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Zato je utemejena pritožbena

    trditev tožene stranke, da stroški tega spora, katerega del so tudi

    izvršilni stroški, niso bili potrebni, ker bi tožeča stranka lahko

    prišla do izvršilnega naslova že v postopku prisilne poravnave.

    Tožena stranka namreč tožeči stranki v tem sporu ni oporekala obstoja

    terjatve, pač pa utemeljeno le višino in rok poplačila le-te glede na

    potrjeno prisilno poravnavo.

    Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno presodilo, da so bili stroški

    tožeče stranke v tem sporu zanjo potrebni pravdni stroški (prim. 1.

    odstavek 155. člena ZPP).

     
  • 199.
    VSL sklep IV Cp 5388/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50779
    ZIZ člen 106, 259, 106, 259.
    preživnina - zavarovanje nezapadle občasne dajatve - izvršba
    Za izterjavo s predhodno odredbo zavarovanih občasnih dajatev iz 259.

    člena ZIZ (gre za zneske zakonitih preživnin in odškodnin, bodisi za

    izgubljeno preživnino bodisi za škodo zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti) ne velja

    enaka ureditev kot za izterjavo drugih vrst s predhodno odredbo

    zavarovanih terjatev. Izvršba za te terjatve se v skladu s specialno

    določbo 106. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za

    izvršbo in posledične izdaje vsakokratnega sklepa o dovolitvi

    izvršbe. Ko torej sodišče upnikovemu predlogu za enoletno zavarovanje

    še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem

    letu od dneva vložitve predloga, v sklepu o izvršbi ugodi, s tem v

    skladu z navedeno določbo 106. člena ZIZ že dovoli tudi izvršbo za te

    zneske po njihovi zapadlosti.

     
  • 200.
    VSL sklep III Cp 5986/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48591
    ZN člen 3, 3/3, 3, 3/3. ZIZ člen 17, 17/2, 55/1, 55/1-5, 17, 17/2, 55/1, 55/1-5. ZPP člen 224, 224/3, 224, 224/3.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - podpis pogodbe
    Notarski zapis, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, je javna

    listina, ki dokazuje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje

    oziroma določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini

    navedena neresnično ugotovljena dejstva ali da je sama listina

    nepravilno sestavljena. Vendar pa dolžnik tega ne more dokazovati v

    izvršilnem postopku. Relevanten ugovorni razlog je podan šele v

    primeru, če je poravnava oziroma notarski zapis, na podlagi katerega

    je izdan sklep o izvršbi, razveljavljen ali izrečen za ničnega.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>