nedovoljena pritožba - brez postulacije - ni postulacijske sposobnosti za pritožbo - poziv na predložitev dokaza o opravljenem PDI
Vrhovno sodišče je pritožnika s pozivom pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga v postavljenem roku ni predložil. Ker pritožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
ZPP člen 327, 327/3, 343, 343/1, 343/4. ZUS-1 člen 22.
izdaja dopolnilne sodbe - podredno vložena pritožba zoper sodbo
V obravnavani zadevi je pritožnik utemeljil svoj predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v podredno vloženi pritožbi pa sodbe ni izpodbijal iz nobenega drugega razloga. Zato se mora tudi podredno vložena pritožba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. O enakem predlogu pritožnika pa je v tem upravnem sporu že bilo pravnomočno odločeno. Pritožnik si z odločitvijo o njegovi vlogi torej ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, zato tudi za odločitev o vloženi pritožbi nima pravnega interesa.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2. ZPP člen 40. ZZDej člen 42. ZJZP člen 36. ZGJS člen 36, 36/2.
dovoljenost revizije - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - koncesija v zdravstveni dejavnosti - koncesijski akt - stroški revizijskega postopka - neocenljiva vrednost spornega predmeta
Pravna vprašanja, na katera naj bi revizijsko sodišče odgovorilo, niso oblikovana, ustrezno pa ni utemeljen niti odstop od sodne prakse. Glede slednjega bi moral revident v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje odstop od sodne prakse, česar pa ni storil.
ZZDej, ki ureja negospodarsko dejavnost (torej drugače kot ZGJS), ne predvideva sprejetja koncesijskega akta, posledično pa ni obvezen niti glede na 36. člen ZJZP.
V konkretni zadevi je sodišče v upravnem sporu odločalo o zakonitosti odločbe o podelitvi koncesije, torej pooblastila pravni osebi zasebnega prava za opravljanje javne službe, katerega vrednosti same zase ni mogoče oceniti, ne pa o na tej podlagi pričakovanem plačilu za opravljene storitve. Toženka se zato pri utemeljevanju vrednosti spora, od katerega je odvisna višina priglašenih stroškov, ne more uspešno sklicevati na 40. člen ZPP.
ZUS-1 člen 37, 37/2, 68, 83, 83/2. ZUP člen 214, 254, 279, 280, 280/1. ZPP člen 360.
dovoljenost revizije - ničnost odločbe - priznanje vode kot naravne mineralne vode - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - obseg presoje ničnostnih razlogov - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - niso posledice izpodbijanega akta
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če je pravica ali obveznost stranke v izpodbijanem aktu izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.
Odgovor na vprašanje obsega presoje ničnostnih razlogov je jasen že na podlagi določb ZUP (prvi odstavek 280. člena) in ZUS-1 (drugi odstavek 37. člena, 68. člen) in v sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem. Do tega vprašanja se je Vrhovno sodišče tudi že opredelilo v številnih zadevah in v njih pojasnilo, da sta upravni organ in sodišče dolžna paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti, vendar to ne pomeni, da sta dolžna v svojih odločbah posebej utemeljiti, zakaj ničnostni razlogi, ki jih stranka ni uveljavljala in na katere pazita po uradni dolžnosti, niso podani. Zato vprašanje ni pomembno pravno vprašanje zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Z aktom, katerega delno ničnost uveljavlja, je bilo namreč odločeno le o tem, da se vodi iz vrtine C. prizna lastnost naravne mineralne vode. S tem aktom ni bilo odločeno o blagovni znamki, saj je ta odvisna od vsakokratnega proizvajalca (pridelovalca oziroma predelovalca). Z v tem sporu posredno sporno določbo je bilo na podlagi geoloških, hidrogeoloških, fizikalnih in fizikalno-kemijskih in mikrobioloških analiz odločeno le o tem, da voda izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje naravne mineralne vode. To, da revident vode iz te vrtine na evropskem trgu ne more tržiti pod svojo blagovno znamko, tako ni posledica odločbe, katere delno ničnost uveljavlja, ampak je posledica odločbe o zavrnitvi njegove vloge za priznanje te vode kot naravne mineralne vode pod drugim imenom, kar pa ni predmet tega upravnega spora. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali domneva oderuških obresti iz prvega odstavka 377. člena OZ varuje fizično osebo, ki da poroštvo za bodoče obveznosti iz gospodarske pogodbe, katerih vsebina v času poroštvene izjave še ni določena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018405
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 213, 213/1, 224, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - nezgodno zavarovanje - dnevno nadomestilo - aktivno zdravljenje - splošni zavarovalni pogoji - ničnost splošnih pogojev
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018408
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - veljavnost vknjižbe lastninske pravice - parkirni prostor - povezanost parkirnega prostora s stanovanjem
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 29, 29/1-3.
zahteva za varstvo zakonitosti – nedovoljen razlog – kršitev pravice do obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – obrazložitev sodbe
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve pravice do obrambe ter pravice do pravičnega sojenja. Za kršitev ne gre, če sodišče zavrne dokazni predlog, s katerim se odločilna dejstva ne bi mogla dokazovati.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila - hipotetična korist - davki - preskakovanje pravnih sredstev
Ker gre za hipotetično koristi, ki bi jo upravičenka dosegla, če bi v relevantnem obdobju nepremičnino oddajala v najem, za presojo ni odločilno, kako je v relevantnem obdobju nepremičnino uporabljala zavezanka - toženka, niti kako jo po vrnitvi uporablja upravičenka - tožnica, temveč le, kakšna raba nepremičnine je bila mogoča v relevantnem obdobju in bi lahko zato tožnica nepremičnino na tak način izkoriščala, če bi z njo lahko razpolagala.
zahteva za varstvo zakonitosti – pravočasnost vloge
Zahtevo za varstvo zakonitosti smeta vložiti obdolženec in njegov zagovornik v treh mesecih od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku.
zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – dovoljenost – obnova kazenskega postopka
Obsojenec v ZVZ ni konkretiziral kršitev zakona, ki naj bi bile storjene v postopku za obnovo postopka, še toliko manj je utemeljil kršitve, ki bi zahtevale odločitev Vrhovnega sodišča, pomembno za razvoj prava preko sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava.
Predlagajoče sodišče ima prav, da sta v konkretnem primeru tako tožnica kot tudi toženka gospodarski družbi, pri čemer med njima ne gre za enega izmed sporov iz drugega odstavka 481. člena ZPP. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da tožnica v tem postopku uveljavlja plačilo neplačanega računa, katerega znesek je zmanjšala za kompenzacijo. Gre za gospodarski spor.
dovoljenost revizije - komasacija - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če je pravica ali obveznost stranke v izpodbijanem aktu izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.
Revident vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, sploh ni navedel. Njegovo nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe in navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja, varstvo in preživljanje otroka - dodelitev otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani.
ZMZ člen 28, 28-3, 68. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15, 15-c.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - obrazloženost odločbe tožene stranke - resna in individualna grožnja za življenje - splošna varnostna situacija - pogoji za notranjo razselitev - test varnosti - test razumnosti - splošne informacije - specifične okoliščine - Kvalifikacijska direktiva
Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev, da prosilec (zaradi notranje zaščite) ne potrebuje mednarodne zaščite, pogojena z ugotovitvijo, da v delu izvorne države, kamor bi bil razseljen, ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo (merilo varnosti) in je razumno pričakovati, da se bo nastanil v tem delu države ( test razumnosti).
Učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Okoliščine, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, kažejo na spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi pri določanju višine preživnine, kar pa ni ovira priznanju tuje sodne odločbe. Za prilagoditev višine preživnine spremenjenim razmeram so namreč upravičencem in zavezancem namenjene drugačne pravne poti.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba
S sklicevanjem na vsebinske pogoje iz osmega odstavka 86. člena KZ-1, ki naj bi opravičevali predlagani način izvršitve kazni zapora, praviloma ni mogoče izkazati pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, ki jih ZKP določa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper drugo odločbo.
Predlog za postavitev izvedenca psihiatra, ki naj bi na splošni ravni potrdil ali izključil možnost, da je obsojenec storil ali ni storil kaznivega dejanja, tako da poda mnenje o obsojenčevih nagnjenjih k izvrševanju netipičnih spolnih praks, predstavlja neprimeren dokaz.
pogodba o prodaji poslovnih deležev - razlaga pogodbe - pogodbena volja - skupen namen pogodbenikov - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - trditvena podlaga - pravilna uporaba materialnega prava
Vsaka pogodba je predmet razlage. Odločitev o tem, ali bo sodišče pogodbo zgolj razlagalo z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil (kar sta storili nižji sodišči), v kolikšni meri bo besedilo razlagalo v luči temeljnih načel obligacijskega prava (in s tem preseglo golo jezikovno razlago) ali pa bo celo seglo tudi v sfero dejanskega (z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov), je odvisna od trditvene in dokazne ponudbe strank. Odločitev sodišča, ali in v kolikšni meri bo uporabilo metodo iz drugega odstavka 82. člena OZ, je pravna odločitev. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Ta pravna odločitev je odvisna od tega, ali subjektivna volja sploh lahko prevlada nad izjavo. Odločitev je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa so dejanske narave, kar pomeni, da jih mora stranka konkretizirano navesti (npr. trditve o okoliščinah pogajanj; o zunanjih okoliščinah, ki tvorijo kontekst izjave; o dodatnih dogovorih, ki lahko privedejo do drugačne vsebine skupnega namena, kot bi izhajal zgolj iz razlage besedila pogodbe ...).