Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 3, 5. ZPP člen 8, 380, 380/1.
Iz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da je to razvidno iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.
Iz 17. člena Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi točno določenih listin je namenjen temu, da je koncedentu na najlažji način omogočeno preverjanje oprave storitev. Ob predložitvi takih dokazil je koncesionar brez nadaljnjega upravičen do plačila. Vendar pa to ne izključuje možnosti predložitve verige tako določenih listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca. Po presoji revizijskega sodišča je na ta način v zadostni meri zagotovljena sledljivost poti IAG oziroma njihove količine. Gre namreč za generično stvar, zato ni treba, da posrednik predelovalcu izroči točno iste gume.
Obličnost gradbene pogodbe je predpisana zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov. Enako je obličnost tudi v postopkih javnega naročanja določena „le“ ad probationem. Njen namen je olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.
Na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka naročena dela opravila, tožena pa jih je potrdila, je pravilna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Dokončni obračun kot zunajsodna poravnava (lahko) globalno uredi pravna razmerja med strankama gradbene pogodbe, ne predstavlja pa izključne podlage zahtevku za plačilo izvedenih del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00011271
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni zavod - zastopanje - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - omejitev pooblastil zakonitega zastopnika - omejitve zastopanja, določene s podzakonskim aktom - veljavnost pogodbe - objava v državnem uradnem listu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali omejitev zastopanja direktorja javnega zavoda, določena v podzakonskem aktu in objavljena v Uradnem listu, vpliva na veljavnost pogodbe, pri sklenitvi katere je direktor prekoračil svoja pooblastila.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zastara obveznost solidarnega poroka šele z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika, v kolikor je za obveznost poroka z zakonom predpisan krajši zastaralni rok (npr. terjatev iz gospodarske pogodbe) od zastaralnega roka, ki je predpisan za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika (npr. splošni zastaralni rok).
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim to odloča o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča. Pritožba, ki je ne dovoljuje noben zakon, se šteje za nedovoljeno.
KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002917
ZGD-1 člen 384, 387, 387/3. ZNVP člen 81b.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - zastavna pravica na delnicah - delnice manjšinskih delničarjev - prenehanje zastavne pravice - izbris zastavne pravice na delnicah - prenos delnic na glavnega delničarja - vpis v sodni register
Zastavna pravica na delnicah manjšinskega delničarja ex lege preneha z dnem vpisa sklepa skupščine o prenosu delnic v sodni register. Položaj zastavnih upnikov je ob prenosu (zastavljenih) delnic na glavnega delničarja varovan z določbo 1. točke četrtega odstavka 81.b. člena ZNVP, po kateri je zastavni upnik s prenosom zastavljenih delnic na glavnega delničarja upravičen do denarne odpravnine za prenos.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002921
ZOR člen 307, 307/1. ZLPP člen 5, 5/1, 5/2. ZSKZ člen 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - zakup nepremičnin - zakup podržavljenih zemljišč - odpoved pogodbe o zakupu - škoda zaradi odstopa od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - neupravičena pridobitev - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Posledica ugotovljenega neveljavnega odstopa od pogodbe je, da pogodba do nadaljnjega ostane v veljavi. Če pogodba še vedno velja, pa ima upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek na izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po sklenjeni pogodbi. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Vendar pa je pri razlagi zakonskih določb, glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, treba upoštevati, da tudi stranke same ne bodo vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V obravnavani zadevi je toženka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek.
ZDen člen 71, 72, 72/2. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za krajinski park člen 6, 8. ZON člen 163.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - trditveno breme - sklepčnost tožbe - hipotetična najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - donos nepremičnine - ekonomsko izkoriščanje nepremičnine - nepremičnina na območju krajinskega parka - nepremičnina na območju razglašene naravne znamenitosti - materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je v konkretnih primerih treba upoštevati več okoliščin, zlasti tiste, ki so odločilne pri ugotavljanju, ali bi denacionalizacijski upravičenec res imel premoženjske koristi, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato revizijsko sodišče meni, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Iz dejanskih okoliščin mora izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist tudi dejansko lahko dosegel.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 339, 339/2-8. URS člen 22.
razlastitev - gozdno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - sprememba namembnosti - gradnja ceste - stavbno zemljišče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Namembnost razlaščenega zemljišča, ki je bilo prvotno opredeljeno kot gozdno zemljišče (zemljišče zunaj poselitvenega območja), je bila spremenjena v stavbno zemljišče izključno zaradi gradnje (prestavitve) glavne ceste. Ker zemljišče takšnega statusa ni imelo izvorno, ampak ga je pridobili zaradi nameravane gradnje in razlastitve, je treba sporno zemljišče pri določitvi odškodnine vrednotiti kot gozdno (kmetijsko) zemljišče.
ZKP člen 105, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/1-3, 420/2.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dovoljen razlog – obrazložitev drugostopenjske odločbe – presoja pritožbenih navedb – premoženjskopravni zahtevek – pasivna legitimacija
Obsojenec je bil v času storitve kaznivega dejanja direktor in edini družbenik družbe C., d. o. o., zato mu je sodišče glede na določbo prvega odstavka 8. člena ZGD utemeljeno naložilo plačilo premoženjskopravnega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018455
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 318, 318/1-2, 318/2, 339, 339/2-7, 385, 385/3. OZ člen 37, 40. SPZ člen 199, 199/1, 293.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo zemljiški dolg - vrnitev darila - nedovoljeno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - poizvedovalni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Če je tožba sklepčna, mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe preveriti obstoj suma nedovoljenega razpolaganja. Sum je podan, ko iz tožbenih navedb in prilog izhaja, da bo z zamudno sodbo ustvarjeno razmerje, ki je urejeno s prisilnimi predpisi, iz trditvene podlage pa ni razvidno, da je (oziroma ali je) to razmerje urejeno v skladu s predpisi.
Pojasnilo pritožbenega sodišča je logična posledica dejstva, da je revident predložil pisno izjavo te priče skladno z določbo prvega odstavka 236.a člena ZPP, ki jo je sodišče v dokaznem postopku prebralo. Sodišče mora ob takšnem procesnem položaju pričo neposredno zaslišati le na zahtevo ene od strank, zato je pritožbeno sodišče revidentu pravilno pojasnilo, da zahteve po „dodatnem“ (neposrednem) zaslišanju ni podal. Revident se sklicuje na vlogo z dne 1. 10. 2012, vendar njena vsebina potrjuje le, da je v dokaz svojih trditev predložil pisno izjavo priče in „po potrebi“ predlagal njeno zaslišanje. Zahteva po neposrednem zaslišanju priče iz vloge ali iz zadnjega naroka za glavno obravnavo torej ne izhaja, zato grajana procesna kršitev ni izkazana. Zgolj besedilo, naj se ob predloženi pisni izjavi priča zasliši „po potrebi“, za takšno zahtevo ne zadostuje.
Če pritožbeno sodišče ne odgovori na vse pritožbene navedbe, ne gre za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak gre lahko kvečjemu za kršitev 395. člena ZKP, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti relevantna le tedaj, če je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
V tej fazi postopka je bistveno, da je še vedno podan obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec vzel življenje oškodovanki, dokončna presoja obdolžencu očitanega ravnanja in njegova pravna opredelitev pa je stvar nadaljnjega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018367
ZPP člen 7, 370, 370/1-2. OZ člen 131, 179.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - trditvena podlaga - ustreznost trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvo in smisel tožnikovih trditev je, da je padel zaradi spolzkosti tal oziroma stopnice tovornjaka, na katero se je drsna snov (zmes snega oziroma snežne brozge, blata in maščob) prenašala s tal, ker ta niso bila ustrezno očiščena. Sodišče prve stopnje je tej dejanski trditvi tožnika o zasneženi in drseči površini delovišča kot sovzroku padca (skupaj z neprimerno obutvijo) pritrdilo. S tem, ko je ugotovitev o vzroku spolzkosti podlage oprlo na ugotovitev, da toženkin zavarovanec ni zagotovil posipanja delovišča s soljo in peskom, trditvene podlage po presoji revizijskega sodišča ni preseglo. Tožnikove očitke je namreč mogoče strniti v tezo, da bi moral zavarovanec tožene stranke poskrbeti, da tožnik ne bi stopal na spolzko površino. Po oceni revizijskega sodišča bi bilo pretirano od njega zahtevati navedbo vseh opravil, ki so bila potrebna, da bi se površina, ki je bila zaradi zimskih razmer spolzka, usposobi za varno hojo.
Življenjske izkušnje kažejo, da določena vrsta poškodbe in njeno zdravljenje običajno pri različnih oškodovancih povzroči trpljenje telesnih bolečin primerljive intenzitete in trajanja ter primerljive nevšečnosti med zdravljenjem. Zato Vrhovno sodišče v okviru objektivizacije višine odškodnine v vsakem primeru konkretno škodo primerja prvenstveno s škodo, ki izvira iz tovrstnih poškodb pri drugih oškodovancih.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1. ZMZPP člen 109. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 32, 36, 38, 45, 45/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - plačilni nalog - pojem sodne odločbe - praksa SEU - odločba tujega sodišča - javni red - začasno izvršljiv plačilni nalog - potrdilo o izvršljivosti - ugovor - sestava senata
Nobene ovire ni za to, da v senatu, ki odloča o ugovoru, ne bi sodeloval sodnik, ki je izdal predhodni sklep.
Izvršljiva sodna odločba je vsaka izvršljiva odločba po pravu države članice, v kateri je izdana, in jo izda sodni organ, ter se ne nanaša samo na odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi na odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pooblaščenec stranke v postopku v sodnem sporu s pristojnim sodiščem
Po oceni Vrhovnega sodišča zgolj okoliščina, da je pooblaščenec stranke v (sodnem) sporu glede odpovedi delovnega razmerja v zvezi z delom pri pristojnem sodišču, v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
VS0018383
ZPP člen 285. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 31, 32. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1.
materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rok
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.