ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-5, 70-6, 306, 306/4, 339, 339/2, 339/2-2. ZFPPIPP člen 47, 325.
sodna poravnava - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja - prisilni predpisi - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - izločitev sodnika
V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002911
OZ člen 10, 162, 631. Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije.
Iz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da to posredno izhaja iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.
Iz 17. člen Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, kot zmotno meni revidentka, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi točno določenih listin je namenjen temu, da je koncedentu na najlažji način omogočeno preverjanje oprave storitev. Ob predložitvi takih dokazil je koncesionar brez nadaljnjega upravičen do plačila. Vendar pa to ne izključuje možnosti predložitve verige tako določenih listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca. Po presoji revizijskega sodišča je na ta način v zadostni meri zagotovljena sledljivost poti IAG oziroma njihove količine. Gre namreč za generično stvar, zato ni treba, da posrednik predelovalcu izroči točno iste gume.
Tožeča stranka po prejemu pisnega izvedenskega mnenja ni bila v položaju, ko bi ji moralo biti jasno, da je njena trditvena podlaga glede na materialnopravno stališče sodišča prve stopnje pomanjkljiva. Prejem pisnega izvedenskega mnenja zato ni mogel biti utemeljen razlog za opustitev materialnega procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 3, 5. ZPP člen 8, 380, 380/1.
Iz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da je to razvidno iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.
Iz 17. člena Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi točno določenih listin je namenjen temu, da je koncedentu na najlažji način omogočeno preverjanje oprave storitev. Ob predložitvi takih dokazil je koncesionar brez nadaljnjega upravičen do plačila. Vendar pa to ne izključuje možnosti predložitve verige tako določenih listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca. Po presoji revizijskega sodišča je na ta način v zadostni meri zagotovljena sledljivost poti IAG oziroma njihove količine. Gre namreč za generično stvar, zato ni treba, da posrednik predelovalcu izroči točno iste gume.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1. ZMZPP člen 109. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 32, 36, 38, 45, 45/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - plačilni nalog - pojem sodne odločbe - praksa SEU - odločba tujega sodišča - javni red - začasno izvršljiv plačilni nalog - potrdilo o izvršljivosti - ugovor - sestava senata
Nobene ovire ni za to, da v senatu, ki odloča o ugovoru, ne bi sodeloval sodnik, ki je izdal predhodni sklep.
Izvršljiva sodna odločba je vsaka izvršljiva odločba po pravu države članice, v kateri je izdana, in jo izda sodni organ, ter se ne nanaša samo na odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi na odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018367
ZPP člen 7, 370, 370/1-2. OZ člen 131, 179.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - nesreča pri delu - padec na spolzkih tleh - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - trditvena podlaga - ustreznost trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvo in smisel tožnikovih trditev je, da je padel zaradi spolzkosti tal oziroma stopnice tovornjaka, na katero se je drsna snov (zmes snega oziroma snežne brozge, blata in maščob) prenašala s tal, ker ta niso bila ustrezno očiščena. Sodišče prve stopnje je tej dejanski trditvi tožnika o zasneženi in drseči površini delovišča kot sovzroku padca (skupaj z neprimerno obutvijo) pritrdilo. S tem, ko je ugotovitev o vzroku spolzkosti podlage oprlo na ugotovitev, da toženkin zavarovanec ni zagotovil posipanja delovišča s soljo in peskom, trditvene podlage po presoji revizijskega sodišča ni preseglo. Tožnikove očitke je namreč mogoče strniti v tezo, da bi moral zavarovanec tožene stranke poskrbeti, da tožnik ne bi stopal na spolzko površino. Po oceni revizijskega sodišča bi bilo pretirano od njega zahtevati navedbo vseh opravil, ki so bila potrebna, da bi se površina, ki je bila zaradi zimskih razmer spolzka, usposobi za varno hojo.
Življenjske izkušnje kažejo, da določena vrsta poškodbe in njeno zdravljenje običajno pri različnih oškodovancih povzroči trpljenje telesnih bolečin primerljive intenzitete in trajanja ter primerljive nevšečnosti med zdravljenjem. Zato Vrhovno sodišče v okviru objektivizacije višine odškodnine v vsakem primeru konkretno škodo primerja prvenstveno s škodo, ki izvira iz tovrstnih poškodb pri drugih oškodovancih.
Če pritožbeno sodišče ne odgovori na vse pritožbene navedbe, ne gre za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ampak gre lahko kvečjemu za kršitev 395. člena ZKP, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti relevantna le tedaj, če je ta kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe.
Pojasnilo pritožbenega sodišča je logična posledica dejstva, da je revident predložil pisno izjavo te priče skladno z določbo prvega odstavka 236.a člena ZPP, ki jo je sodišče v dokaznem postopku prebralo. Sodišče mora ob takšnem procesnem položaju pričo neposredno zaslišati le na zahtevo ene od strank, zato je pritožbeno sodišče revidentu pravilno pojasnilo, da zahteve po „dodatnem“ (neposrednem) zaslišanju ni podal. Revident se sklicuje na vlogo z dne 1. 10. 2012, vendar njena vsebina potrjuje le, da je v dokaz svojih trditev predložil pisno izjavo priče in „po potrebi“ predlagal njeno zaslišanje. Zahteva po neposrednem zaslišanju priče iz vloge ali iz zadnjega naroka za glavno obravnavo torej ne izhaja, zato grajana procesna kršitev ni izkazana. Zgolj besedilo, naj se ob predloženi pisni izjavi priča zasliši „po potrebi“, za takšno zahtevo ne zadostuje.
V tej fazi postopka je bistveno, da je še vedno podan obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec vzel življenje oškodovanki, dokončna presoja obdolžencu očitanega ravnanja in njegova pravna opredelitev pa je stvar nadaljnjega postopka.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 339, 339/2-8. URS člen 22.
razlastitev - gozdno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - sprememba namembnosti - gradnja ceste - stavbno zemljišče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Namembnost razlaščenega zemljišča, ki je bilo prvotno opredeljeno kot gozdno zemljišče (zemljišče zunaj poselitvenega območja), je bila spremenjena v stavbno zemljišče izključno zaradi gradnje (prestavitve) glavne ceste. Ker zemljišče takšnega statusa ni imelo izvorno, ampak ga je pridobili zaradi nameravane gradnje in razlastitve, je treba sporno zemljišče pri določitvi odškodnine vrednotiti kot gozdno (kmetijsko) zemljišče.
ZDen člen 71, 72, 72/2. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za krajinski park člen 6, 8. ZON člen 163.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - trditveno breme - sklepčnost tožbe - hipotetična najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - donos nepremičnine - ekonomsko izkoriščanje nepremičnine - nepremičnina na območju krajinskega parka - nepremičnina na območju razglašene naravne znamenitosti - materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je v konkretnih primerih treba upoštevati več okoliščin, zlasti tiste, ki so odločilne pri ugotavljanju, ali bi denacionalizacijski upravičenec res imel premoženjske koristi, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato revizijsko sodišče meni, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Iz dejanskih okoliščin mora izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist tudi dejansko lahko dosegel.
ZKP člen 105, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/1-3, 420/2.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dovoljen razlog – obrazložitev drugostopenjske odločbe – presoja pritožbenih navedb – premoženjskopravni zahtevek – pasivna legitimacija
Obsojenec je bil v času storitve kaznivega dejanja direktor in edini družbenik družbe C., d. o. o., zato mu je sodišče glede na določbo prvega odstavka 8. člena ZGD utemeljeno naložilo plačilo premoženjskopravnega zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pooblaščenec stranke v postopku v sodnem sporu s pristojnim sodiščem
Po oceni Vrhovnega sodišča zgolj okoliščina, da je pooblaščenec stranke v (sodnem) sporu glede odpovedi delovnega razmerja v zvezi z delom pri pristojnem sodišču, v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018455
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 318, 318/1-2, 318/2, 339, 339/2-7, 385, 385/3. OZ člen 37, 40. SPZ člen 199, 199/1, 293.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo zemljiški dolg - vrnitev darila - nedovoljeno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - poizvedovalni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Če je tožba sklepčna, mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe preveriti obstoj suma nedovoljenega razpolaganja. Sum je podan, ko iz tožbenih navedb in prilog izhaja, da bo z zamudno sodbo ustvarjeno razmerje, ki je urejeno s prisilnimi predpisi, iz trditvene podlage pa ni razvidno, da je (oziroma ali je) to razmerje urejeno v skladu s predpisi.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je sodišče pri presoji določila Splošnih pogojev, ki izključuje dolžnost zavarovalnice za izplačilo odškodnine "za čas, ko se zavarovanec ni aktivno zdravil" pravilno uporabilo določbe OZ o razlagi pogodb (82. in 83. člen OZ) ter določb glede splošnih pogojev pogodbe (120. in 121. člen OZ).