Pritožnik kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse te v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, zato je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožnik pritožbo umaknil.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pri zapisu zneska stroškov revizijskega postopka, ki jih tožnica dolguje tožencu, prišlo do očitne pisne napake, ki jo popravlja s sklepom na podlagi prvega odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku.
priznanje tuje sodne odločbe - izrek o stroških - potrdilo o pravnomočnosti
Tuja sodna odločba, katere priznanje se zahteva v tem postopku, je v celoti opremljena s potrdilom o izvršljivosti (30. 5. 2014), dodatno pa še s potrdilom o pravnomočnosti, v katerem pa je v resnici označeno le: „točka 2“ in datum 2. 4. 2014. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta točki 1. in 2. izreka glede na konkretne okoliščine neločljivo povezani. S točko 2. je bila namreč odločitev o stroških spremenjena (ob delni ugoditvi pritožbe tukajšnjega nasprotnega udeleženca). Opis spremembe pa je jezikovno res podan v 1. točki. Točka 1 je zato nujno razlagalno inkorporirana v točki 2. Pojasni namreč za kakšno spremembo, o kateri govori druga točka izreka, gre. Ker je tako, pritožnikov očitek o formalni pomanjkljivosti ni utemeljen.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZPP člen 70, 70-6, 256.
omejitev gibanja - združitev pritožbenih postopkov - onemogočanje odstranitve iz države - test sorazmernosti - nevarnost pobega - izločitev sodnega tolmača - citat v tujem jeziku v odločbi tožene stranke - začasna odredba
Okoliščine obravnavanega primera (da je pritožnik pred policisti pobegnil, da je izjavil, da če ga policisti ne bi prijeli, ne bi zaprosil za mednarodno zaščito in da je želel v Italijo) dajejo dovolj podlage za sum, da bi tožnik iz Azilnega doma v Ljubljani verjetno lahko kadarkoli odšel, s tem pa bi onemogočil sodelovanje v postopku, kar je okoliščina, ki kaže na „nevarnost pobega“ na podlagi 5. alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2). Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da nobena izmed okoliščin iz 68. člena ZTuj-2 ni podana. Glede na okoliščine primera pa obstoja „nevarnosti pobega“ ne more spremeniti zgolj pritožnikova izjava na glavni obravnavi, da v primeru selitve v Ljubljano ne bo pobegnil.
V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče na glavni obravnavi neposredno od tožnika skušalo izvedeti razloge za izločitev tolmača, vendar pritožnik ni navedel nobenih takih okoliščin, ki bi kazale na nepristranskost ali nekorektno tolmačenje. Tudi iz podatkov upravnega spisa kaj takega ne izhaja. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče s sklepom (na glavni obravnavi) pravilno zavrnilo predlog za izločitev tolmača, v sodbi pa je svojo odločitev dodatno obrazložilo.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za tujo pomoč - pomoč zakonca - dokazno breme
ZZZDR v 13. členu res kot enega od temeljev zakonske zveze določa medsebojno pomoč zakoncev. Gre za določbo, ki ima učinke na družinskopravnem področju. Na tem področju bi lahko opustitev pomoči zakoncu predstavljala dejansko podlago za pravni sklep o nevzdržnosti zakonske zveze. Ni pa mogoče te določbe nekritično širiti na področje odškodninskega prava kot podlage za razbremenitev povzročitelja škode. Temeljno pravilo odškodninskega prava je, da je škodo je dolžan povrniti njen povzročitelj (prvi odstavek 131. člena OZ). Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Stvar oškodovanca je, kako si bo pomoč zagotovil, organiziral in kdo mu jo bo nudil. Nudenje pomoči oškodovancu je način popravljanja škode. S tem, ko je bil zavrnjen zahtevek za plačilo pretežnega dela tožniku potrebne tuje pomoči, je bilo breme popravljanja škode v nasprotju z materialnim pravom prevaljeno na tožnika, torej na oškodovanca samega. V nasprotju z materialnim pravom zato, ker njegove škode, ki je pravno priznana, pač nihče ni dolžan popravljati na svoje stroške oziroma brezplačno. Tudi zakonec ne; nasprotno stališče, ki ga zavzemata sodbi sodišč prve in druge stopnje, bi pomenilo, da je tu obravnavana odškodnina odvisna od družinskega statusa oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00008491
ZPP člen 339, 339/2-14. ZLNDL člen 1, 1/1, 3, 3/1, 17, 17/2. ZZLPPO člen 6. ZTLR člen 29.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - priposestovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - funkcionalno zemljišče k stavbi
Pravica uporabe na nepremičninah bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bila pravica uporabe na njih kot osnovno sredstvo vključena v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. Ker pa sporne nepremičnine niso bile vključene v otvoritveno bilanco, se njihova vrednost ni mogla odraziti v vrednosti oziroma v obsegu družbenega kapitala pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Samo premoženje, ki je bilo zajeto v otvoritveno bilanco, je predstavljalo družbeni kapital družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Navedeno pomeni, da tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL ni imela pravice uporabe spornih nepremičnin in da zato na njih na podlagi navedenega zakona ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Izpodbijana sodba pa nima nobenih razlogov o pritožbenih trditvah, da naj bi tožeča stranka postala lastnica spornega zemljišča zato, ker le-to, predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom, ki naj bi bili njena last.
V zvezi z zavrnitvijo odškodninskega zahtevka in presojo odškodninske odgovornosti oziroma protipravnosti ravnanja tožene stranke glede pojasnjevanja izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, glede na ugotovljene okoliščine zatrjevanih poizvedb, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367a. člena ZPP niso podani.
dopuščena revizija - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima pogodbeni pridobitelj neprave stvarne služnosti, ki je bila tudi dejansko izvrševana, vendar ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od kasnejšega nedobrovernega pridobitelja lastninske pravice na isti nepremičnini.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018376
ZD člen 64.
pisna oporoka pred pričami
Akt nunkupacije sestavljata izjava oporočitelja, da je določen zapis njegova oporoka in lastnoročni podpis v navzočnosti dveh prič.
Izjava mora biti izrecna. To pomeni, da konkludentna dejanja ne zadoščajo; ne bi bilo, na primer, dovolj, da bi oporočitelj izjavil, naj mu dajo svinčnik, ker bo prebrano oporoko podpisal. Po drugi strani pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno izključno tedaj, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona („To je moja oporoka“). Z njo mora biti potrjena njegova volja napraviti oporoko (animus testandi). V konkretnem primeru, ko je bila sporna listina naslovljena kot oporoka, ko je vsebovala zapis, da oporočiteljica zapušča stanovanje prvemu tožencu (in ne morda daruje ali na drug način prepušča v last) in je bila oporočiteljici glasno prebrana, zatem pa jo je še sama prebrala, je pravilna presoja, da je izjava, da mu želi stanovanje prepustiti, potrditev volje za testiranje.
dopuščena revizija - prodajna pogodba za nepremičnino - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake - znižanje kupnine - dajatveni tožbeni zahtevek oblikovalni tožbeni zahtevek - nasprotna tožba - ugovor - enotnost sodne prakse
Vrhovno sodišče je v nekaj zadevah zavzelo stališče, da za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Temu je pritrdilo tudi več avtorjev v teoriji. Po njihovem mnenju mora tudi toženec, ko se brani pred prodajalčevim zahtevkom za plačilo celotne kupnine, v svojo obrambo vložiti (nasprotno) tožbo za znižanje kupnine in se ne more braniti le z ugovorom, da je zaradi napak kupljenega predmeta kupnina previsoka. Zaslediti pa je tudi zavzemanje za ponoven razmislek o ustreznosti take rešitve in za predlagano rešitev, da ugovor zadošča ne glede na procesni položaj kupca (ne glede na to, ali zahteva znižanje kupnine preden prodajalec zahteva plačilo ali se plačilu upira, potem ko ga prodajalec že zahteva).
ZOR člen 18, 18/2. ZN člen 3, 3/1, 23, 29, 61, 61/3, 64.
povrnitev premoženjske škode - notar - odškodninska odgovornost notarja - noveritev podpisa - zaznamba neposredno zaznanih dejstev - odgovornost za vsebino listine - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravila stroke - običaji stroke - objektivno predvidljiva posledica - protipravnost
Odsotnost pravil stroke protipravnosti še ne izključuje. Ob nadaljnji dejanski ugotovitvi, da notarska praksa v spornem obdobju ni bila ustaljena, je zato kot kriterij pri presoji protipravnosti treba uporabiti merilo, ali je škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica toženkinega ravnanja.
Objektivne predvidljivosti škodnega dogodka in s tem protipravnosti ni mogoče retrogradno presojati s pomočjo kasneje znanih okoliščin, pač pa izključno po merilih znanja in veščin, ki se zahtevajo pri posameznem poklicu v času spornega ravnanja.
ZUSZJ člen 10, 11. ZPP člen 224. ZprCp člen 107, 107/2, 107/3.
dopuščena revizija - pravica do sodelovanja v postopku - javna listina - preizkus alkoholiziranosti - policijski zapisnik - gluhonema oseba - tolmač za znakovni jezik - zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic
Gluhonememu revidentu v postopku preizkusa alkoholiziranosti zaradi nesodelovanja tolmača za znakovni jezik ni bila kršena pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku.
Investitor je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka, če ga je plačal, pa pri pristojnem organu za gradbene zadeve ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati.
Položaj investitorja je vezan na gradnjo oziroma objekt. Investitor je tako oseba, ki je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja (investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve – prvi odstavek 54. člena ZGO-1) oziroma oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje, saj je gradbeno dovoljenje odločba, ki je izdana (poimensko) konkretno določenemu investitorju.
Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje, in če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to pa je investitor, na katerega se glasi oziroma bi se glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je plačal komunalni prispevek.
Gradbeno dovoljenje se v času veljavnosti lahko spremeni tudi glede investitorja (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prenese pravico graditi na drugo osebo, saj ta lahko potem zahteva spremembo gradbenega dovoljenja (glede investitorja), kar pa ne vpliva na čas veljavnosti dovoljenja. Do spremembe investitorja namreč ne pride avtomatično, ampak mora pristojni organ izdati ustrezno odločbo.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - izvršitev sodnega sklepa - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Potreba nasprotnega udeleženca po stalni oskrbi in varstvu, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka imajo prednost pred zadržki v zvezi z revidentovimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. Te ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr.
Prenos pogodbe je pravni posel, s katerim se celoten pravni položaj ene pogodbene stranke prenese na tretjo osebo, ne da bi se pri tem spremenila identiteta prvotnega obligacijskopravnega razmerja. Za veljavnost prenosa, ki ga s pogodbo dogovorita eden od pogodbenikov prenešene pogodbe in tretji, se zahteva soglasje sopogodbenika iz prenešene pogodbe (prvi odstavek 122. člena OZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nujna delegacija - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Niti v primeru, da bi bilo o predlogu za izločitev vseh sodnikov civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani ugodeno, predlog za prenos pristojnosti ne bi bil utemeljen. Ker sodniki civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani niso edini sodniki tega sodišča, pogoj iz 66. člena ZPP ne bi bil izpolnjen.
OZ člen 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) - člen 1.
gradbena pogodba - javno naročanje - razlaga zakona - uredba - restriktivna razlaga - neposredno plačilo podizvajalcu
Ureditev po 631. členu OZ pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Ker je izjeme treba razlagati restriktivno, je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da ZJN-2 in Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ. Torej mora naročnik tudi po uveljavitvi Uredbe (leta 2007) plačati glavnemu izvajalcu, podizvajalcu pa samo, če ta zahteva plačilo od naročnika in so izpolnjeni posebni pogoji za plačilo podizvajalcu po 631. členu OZ.
lastninjenje - družbena lastnina - zavod - premoženje zavoda - pravica upravljanja - lastninska pravica ustanovitelja - ekonomski lastnik - aktivna stvarna legitimacija - odškodnina - pravica do določitve odškodnine
Ko je šlo za sodno uveljavljanje zahtevkov, izvirajočih iz lastninskopravnih upravičenj, ki spadajo v okvir pravice upravljanja (uporaba in uživanje), je sodna praksa zavodom v zvezi s tem premoženjem priznala aktivno stvarno legitimacijo kljub temu, da gre za lastnino ustanovitelja. Drugače velja pri zahtevkih, ki se nanašajo na golo pravico razpolaganja, glede katere je lahko pasivno stvarno legitimiran le njen lastnik, torej ustanovitelj zavoda. Takšna porazdelitev stvarne legitimacije med zavodom in njegovim ustanoviteljem, pri kateri je odločilno za uveljavitev katerega lastninskopravnega upravičenja v posameznem primeru gre, tako pokaže, da sporna nepremičnina kljub lastninjenju še ni bila izvzeta iz predlagateljičinih sredstev. Pravica za določitev odškodnine po 73. členu ZDen je v svojem jedru obligacijska terjatev, ki je namenjena varstvu produkcijske sposobnosti denacionalizacijskih zavezancev in s tem neločljivo povezana z upravičenji, ki jih je predlagateljica kot ekonomski lastnik obdržala v okviru pravice upravljanja vse do vrnitve premoženja denacionalizacijskim upravičencem.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015562
ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 346. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41, 41/11.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma - implicitni umik pravnega sredstva - skladnost ZMZ z Direktivo 2013/32/EU
Tožnik očitno nima namena prositi oziroma počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil ter s tem kršil svoje obveznosti po ZMZ. Zato je Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa njegovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, kot nedovoljeno zavrglo. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba namreč ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.