ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/3. ZPP člen 215, 339, 339/1, 350, 350/2.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - rovokopač - vzpenjanje na delovni stroj v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazni standard - dokazno breme - preskakovanje pravnih sredstev - pravila o dokaznem bremenu - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Graja uporabe prenizkega dokaznega standarda s strani prvostopenjskega sodišča pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato bi jo tožnika v reviziji lahko uveljavljala le, če bi tako ravnala že v pritožbi.
Sodišči nižjih stopenj sta po eni strani upoštevali, da toženca za škodo od nevarne stvari oziroma dejavnosti odgovarjata objektivno in da sta ravnala tudi krivdno, saj nista poskrbela za ustrezno zavarovanje delovišča in postavitev rovokopača, po drugi strani pa tudi, da je tožnik pomembno prispeval k nastanku nezgode, saj se je povzpel na rovokopač, ko je ta obratoval, čeprav je vedel, da tega ne sme storiti, pri tem pa je nehote premaknil ročico menjalnika, zaradi česar je prišlo do nesreče. Presoje sodišč nižjih stopenj, ki sta tožnikov prispevek v okoliščinah konkretnega primera ocenila v višini 50 %, revidenta ne uspeta izpodbiti. Tožnik se je v nevarno situacijo spravil sam, ko je izbral način komunikacije s strojnikom, za katerega je vedel, da je tvegan in celo prepovedan. Takšno ravnanje tožnika tudi po oceni revizijskega sodišča utemeljuje sklepanje, da sta toženca prosta odgovornosti do 50 % kljub njunemu krivdnem ravnanju in siceršnji objektivni odgovornosti (tretji odstavek 177. člena ZOR).
zapuščina - vrednost zapuščine - sporazum o delitvi skupnega premoženja - predhodno vprašanje - veljavnost sporazuma - ničnost
Iz tožničinih trditev je jasno, da zasleduje posledico, ki bi izhajala iz ugotovitve o ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja. Tudi trditvena podlaga je v konkretnem primeru taka, da od sodišča terja presojo morebitne ničnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – privilegij zoper samoobtožbo – izjava o priznanju – nedovoljen dokaz
Izjava bivšega delavca gospodarske družbe, ki v neformalnem pogovoru z delavci te družbe prizna, da je storil na škodo bivšega delodajalca kaznivo dejanje, predstavlja pravilno dovoljen dokaz. V takem primeru ni podana dolžnost delavca opozoriti na njegove pravice - privilegij zoper samoobtožbo.
Odločba o preiskavi stanovanja oziroma drugih prostorov ni pogoj za zakonitost zasega predmetov po prvem odstavku 164. člena ZKP (nevarnost odlašanja).
kršitev določb kazenskega postopka – domneva nedolžnosti – pravica do obrambe – instrukcijska maksima – najboljši možen dokaz
Če stranka (zagovornik) v postopku pred sodiščem prve stopnje ne predlaga izvedbe dokaza, ne more v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljati, da je bila kršena pravica do obrambe, ker sodišče prve stopnje dokaza ni izvedlo.
pridobitev lastninske pravice - nepremičnina - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče - lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - ustna pogodba - teorija realizacije
Ključen razlikovalni znak med splošnim pravilom, da lokacijska in gradbena dovoljenja ne morejo predstavljati pravnega akta o prenosu pravice uporabe, in konkretnim položajem je, da so bili izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje. Poleg tega je pomembno še nekaj. Pravnoposlovni prenos med družbenopolitičnimi osebami (kar sta tako Občina kot SRS bili) je bil neodplačen. To pa je bistvenega pomena za vprašanje, ali je ustno pogodbo (soglasje volj) mogoče šteti za realizirano. O tem, da ugotovljeno dejansko stanje posesti na spornih nepremičninah vse od leta 1979 do danes ustreza položaju realizirane ustne pogodbe o prenosu pravice uporabe z Občine na pravno prednico tožeče stranke, ne more biti resnega pravnega dvoma. Očitno namreč je, da tožeča stranka ves ta čas izvršuje stvarnopravna (in ne kakšna drugačna, npr. obligacijska) upravičenja.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - prodajna pogodba - prehod nevarnosti - konkurenca tožbenih zahtevkov - pravnoposlovni zahtevek - zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Tožeča stranka je popravila vozilo, ker je bila to dolžna storiti na podlagi pogodbenega razmerja, sklenjenega s tedanjim pravno-formalnim lastnikom. Neuspeha s pravno poslovnim zahtevkom pogodbene stranke, ki je izpolnila svojo pravno poslovno obveznost, ni pa prejela nasprotne izpolnitve druge pogodbene stranke, pa ni mogoče nadomestiti z zahtevkom iz naslova neupravičene pridobitve zoper tretjo osebo, ki ni stranka pogodbenega razmerja. Obstoj veljavne pogodbene podlage v primerih, kakršen je tudi sporni, ki omogoča uveljavljanje ustreznih pravno poslovnih zahtevkov, izključuje bodisi vzporedno bodisi podrejeno uveljavljanje sodnega varstva zoper tretjo osebo na drugi obligacijski podlagi, kot je tudi institut neupravičene pridobitve, ki temelji na obveznosti, ki je neposlovne narave.
Ker je toženec v razmerju do tožnice nastopal v vlogi zastavitelja (za tuj dolg) in solidarnega dolžnika, je izvršilni postopek, ki je zoper toženca tekel na podlagi neposredno izvršljivega sporazuma za zavarovanje terjatve, pretrgal zastaranje poroštvene obveznosti.
dopuščena revizija - odstop od sodne prakse - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - višina odškodnine - starši
Revizija je bila dopuščena v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo za vsakega od tožnikov.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravni interes - zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Bistvo predloga za delegacijo po 67. členu Zakona o pravdnem postopku je v določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča. Ker tožnik predlaga prenos pristojnosti na isto sodišče, pred katerim je postopek (zaenkrat) v teku, za tak predlog (zaenkrat) nima pravnega interesa.
predaja zahtevane osebe državi članici – nalog za predajo - izročitev zahtevane osebe tretji državi – postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev – okoliščine primera
Če je zoper isto osebo odločeno, da se preda državi članici Evropske Unije in izroči tretji državi, o tem odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča, ki pri tem ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov, dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni in tudi tiste okoliščine, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (32. člen ZSKZDČEU-1).
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak je omejeno le na preizkus formalnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo. To pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o obsojenčevem predlogu ni moglo preverjati ali ocenjevati njegovih navedb na način, ki bi izključeval možnost preslepitve tega organa.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom zunajobravnavnega senata – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je zunajobravnavni senat zoper obdolženca podaljšal pripor za dva meseca na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v citiranem četrtem odstavku 420. člena ZKP. To pomeni, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen pravnomočen sklep ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.
res iudicata - načelo prirejenosti postopkov - odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugem sporu - konkretiziranost uveljavljanja procesnih kršitev
O tem, ali je tožena stranka kršila pogodbo, je torej sodišče v predhodni zadevi odločilo kot o predhodnem (pretežno dejanskem) vprašanju. Na tako predhodno rešeno vprašanje, pa sodišča v tej pravdi niso vezana.
Stranka mora povsem določno postaviti očitek, ki vsebuje tudi opis procesnega ravnanja sodišča. Se pravi: kaj se je/ni zgodilo in kdaj (na katerem naroku, v kateri vlogi, v zvezi s katerim procesnim dejanjem) se je zgodilo. Revizijsko sodišče napravi le dvoje. Najprej preizkusi, ali so procesna dejstva, ki jih konkretizirano zatrjuje revident, resnična, nato pa opravi pravnoprocesni sklep o (ne)obstoju procesne kršitve.
povrnitev premoženjske škode - nakazilo sredstev z bančnega računa - pooblastilo - tretja oseba - goljufija - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Ker sta tožnik in tretja oseba ravnala usklajeno in zgolj prikazovala, kakor da je neznana oseba nepooblaščeno (brez vedenja tožnika in zoper njegovo premoženje) dvigovala denar, je materialnopravno pravilen zaključek, da do škode (zmanjšanja tožnikovega premoženja – 132. člen OZ) sploh ni prišlo.
odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – kršitev kazenskega zakona – predobravnavni narok – priznanje krivde
Če pritožbeno sodišče obdolžencu izreče milejšo kazen od tiste, ki jo je po priznanju predlagala državna tožilka, ne more biti podana kršitev 285.č člena ZKP ne glede na napačno razlago zakona, na katero sodišče opira svojo odločitev, s katero zakon ni kršen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pritožbena seja – skrajšani postopek – pravica do obrambe
Ko je pritožbeno sodišče preklicalo že razpisano javno sejo senata po določbi prvega odstavka 378. člena ZKP, ki v skrajšanem postopku ni predvidena, ni kršilo niti obsojenčeve pravice do obrambe, niti 22., 23. oziroma 29. člena Ustave. Sodišče je opravilo sejo senata na podlagi določbe 445. člena ZKP, torej na način, ki je predviden za odločanje pritožbenega senata v skrajšanem postopku. Če sodišče ravna v skladu z zakonom, ne krši procesnih ali ustavnih določb oziroma z ustavo zagotovljenih človekovih pravic in ne krši pravice do obrambe.
pripor – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost – nedovoljen razlog – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče trditev zagovornice glede izpodbijanja utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj požiga po prvem odstavku 222. člena KZ-1 ne more
preizkusiti, saj vložnica svojega stališča ne pojasni, z nadaljnjimi stališči zagovornice pa, iz razlogov obrazloženih v nadaljevanju, ni mogoče soglašati.
Glede na to, da je obdolženi za lastno zadovoljstvo do sedaj že trikrat uničil
tuje premoženje, premoženje sovaščanov, je dežurni preiskovalni sodnik, po oceni Vrhovnega sodišča pravilno zaključil, da obstoji realna nevarnost, da utegne na
prostosti s svojim početjem nadaljevati. Zagovornica, ki se s tem ne strinja in navaja, da pripor nima podlage v teži kaznivega dejanja, saj je obdolženec požgal počitniške hiše, v katerih ljudje ne živijo, njegova izjava, da na ta način poteši svoje zadovoljstvo pa kvečjemu priča o njegovem „stanju“, ne pa o njegovi predrznosti, pa ponuja lastno dokazno presojo vpliva teh okoliščin na oceno obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Ta se razlikuje od tiste v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, zato zagovornica
nedovoljeno izraža nestrinjanje z dejanskimi zaključki in dokazno oceno sodišč o obstoju ponovitvene nevarnosti
Iz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno sodišče v Novem mestu dne 22. 4. 2016 izdalo sklep in objavilo oklic v zadevi St 1543/2016, s čemer je začelo postopek osebnega stečaja nad obdolžencem, ki je v Poslovnem registru vpisan kot Gradbeništvo K., B. K., s. p. Potrebno je pritrditi navedbam zagovornika, da je obdolžencu z začetkom postopka osebnega stečaja(2) , torej dne 22. 4. 2016, prenehal status podjetnika in da je poslovni delež v višini 100 %, ki ga ima obdolženec v družbi K., d. o. o., predmet stečajne mase(3) , zato obdolženec z njim ne more razpolagati. Kljub navedenemu pa je za presojo ponovitvene nevarnosti v obravnavanem primeru bistvena okoliščina, da je obdolženec tudi direktor družbe K., d. o. o., nad katero stečajni postopek ni uveden, kar pomeni, da se obdolženčeva pooblastila v navedeni družbi, ki jih ima kot direktor družbe (z začetkom osebnega stečaja nad obdolžencem) niso spremenila.
Vrhovno sodišče pritrjuje preiskovalni sodnici in zunajobravnavnemu senatu, ki sta glede na časovno obdobje, v katerem je obdolženec izvrševal kazniva dejanja (od leta 2009 dalje), število in naravo kaznivih dejanj, visoke zneske oškodovanja upnikov, načine, kako je preusmeril poslovanje na družbi L., d. o. o. in M., d. o. o., dejstvo, da je s pomočjo izvršitelja uspel prenesti osnovna sredstva na obe navedeni družbi, dejstvo, da je preko družb M., d. o. o. in V., d. o. o., v katerih formalno ni imel nobene vloge, opravljal gradbeno dejavnost in dejstvo, da je s svojim protipravnim ravnanjem nadaljeval tudi po izvedenih hišnih preiskavah, pri čemer je tudi aprila 2016 nadaljeval s poslovanjem preko družbe V., d. o. o., utemeljeno sklepala, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost lahko na različne načine, tudi preko družbe K., d. o. o., nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.