prekinitev postopka - predhodno vprašanja v denacionalizacijskem postopku
Ni pravne podlage za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (ugotovitve veljavnosti kupoprodajnih pogodb o prodaji nenacionaliziranih objektov, ležečih na nacionaliziranih zemljiščih), če se zahtevek upravičenca v denacionalizacijskem postopku ne glasi na vrnitev v naravi nacionaliziranih zemljišč, na katerih stojijo navedeni objekti.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na prvi stopnji kot revizijski razlog
Kot revizijski razlog pa pridejo v poštev samo tiste absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi stopnji, ki niso izključene v 1. tč. prvega odst. 385.čl. ZPP. Iz tega izhaja, da se v reviziji ni mogoče utemeljeno sklicevati na prvostopne kršitve določb postopka po prvem odst. 354.čl. ZPP, ki jih revident ni uveljavljal že v pritožbi.
lastninska pravica - solastnina - pravice solastnika - izgubljeni dobiček zaradi neuporabe solastne stvari
14. člen ZTLR solastniku omogoča posest in uporabo solastne stvari v sorazmerju z deležem, ki mu gre. Ker je tožničin solastni delež hiše 46/100 obsegal najmanj 116,62 m2, kolikor je obsegalo zgornje stanovanje, je toženec tožnici neupravičeno odtegnil posest in uporabo solastne hiše. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali tudi določilo drugega odstavka 14. člena ZTLR, ki solastniku daje pravico, da s svojim delom razpolaga brez soglasja solastnika - toženca. Toženčevi trditvi, da bi oddaja zgornjega stanovanja posegla v njegove solastniške pravice, ni mogoče pritrditi, saj sam navaja, da zgornjega stanovanja ni uporabljal. Dejstvo, da stanovanje nima samostojnih instalacij vode, elektrike in ogrevanja pa ne preprečuje možnosti oddajanja, saj ima malokatero etažno stanovanje lastne instalacije.
Solastnik, ki drugemu solastniku onemogoči, da bi sorazmerno svojemu delu porabljal solastno stvar, je odškodninsko odgovoren.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza preužitkarske pogodbe - neznosno skupno življenje - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere
Ker sta v tem primeru pravdni stranki sklenili preužitkarsko pogodbo (imenovano tudi izročilno), ki ni urejena v pozitivnem pravu, po ustaljeni sodni praksi pa se za urejanje pravnih razmerij med strankami izročilne pogodbe uporabljajo ustrezna določila zakona o dedovanju, je omenjeni materialnopravni preizkus terjal oceno ali je bil spor pravilno rešen po določbah 120. oziroma 121. člena zakona o dedovanju (naprej ZD). Tako se pogodba razveže po določilu drugega odstavka 120. člena ZD v primeru, če pogodbenika živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno; po določilu tretjega odstavka istega člena pa lahko zahteva razvezo pogodbe vsaka stranka, kadar druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Po določilu prvega odstavka 121. člena ZD pa je možna razveza pogodbe tudi v primeru, če se po njeni sklenitvi razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena (če se razmere med strankama ne uredijo znova).
ZPP (1977) člen 1, 333, 333/1, 333/2.ZOR člen 133, 196, 293.ZZZDR člen 78, 78/4, 132, 132/5.
tožba za razvezo prodajne pogodbe, vzpostavljene s sodno odločbo - dopustnost - pravnomočnost sodbe - meje pravnomočnosti
Dopustno je zaradi spremenjenih razmer sodno zahtevati razvezo prodajne pogodbe, vzpostavljene s pravnomočno sodno odločbo.
Odločanje o takšnem zahtevku je v pristojnosti sodišča (1. člen ZPP), in to v rednem postopku. Skratka takšna tožba je dopustna oziroma, drugače povedano, procesne predpostavke zanjo so podane. Ne pomeni odločanja o pravnomočni sodni odločbi (prvi in drugi odstavek 333. člena ZPP), marveč o razmerju, o kakršnem sodišče še ni odločalo, ker takšnega razmerja - spremenjenih okoliščin poprej še ni bilo. Gre za drugačno dejansko stanje.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za varnost in obrambo države
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če ni ugotovljenih pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS in ni navedenih razlogov za odločitev po prostem preudarku.
Če imata toženca služnostno pravico odlaganja gnoja in kolja v času od novembra do aprila na služečem zemljišču v korist gospodujočega zemljišča na podlagi sodne poravnave z dne 27.5.1930 in imata tako kot je bilo tedaj, tudi sedaj na gospodujoči parceli vinograd, na katerega imata dostop samo preko služečega zemljišča, ter na njem vsako leto odlagata gnoj in kolje, se od ustanovitve služnosti do danes ni spremenila namembnost zemljišča, niti kultura. Zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale ukinitev služnosti po določilu drugega odstavka 58. člena ZTLR, saj je treba vinograd še vedno gnojiti in je treba nekje pač odlagati gnoj in kolje.
ZOR člen 929, 929/1. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska.
omejitev zavarovanih nevarnosti - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev odgovornosti zavarovalnice
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je tožnik pristal na zavarovalne pogoje tožene stranke, vključno z razlogi, zaradi katerih pride do izgube zavarovalnih pravic.
ZOR člen 1068, 1068/2, 1068/3. ZPP (1977) člen 113, 113/3, 351, 351/1, 351/3.
brzojavna pritožba - po pritožbenem roku vložena obrazložitev - vrnitev kredita pred potekom roka
1. Za brzojavno pritožbo velja, da jo je podpisal tisti, ki je v njej naveden kot podpisnik. Če je v njej še navedeno, katera odločba se z njo izpodbija, je to pritožba, ki jo je mogoče obravnavati. Po preteku pritožbenega roka vložene obrazložitve zato pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
2. Predčasna vrnitev kredita je protipogodbeno dejanje. Dajalec kredita sicer nima izpolnitvenega zahtevka, ima pa odškodninskega.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Dejanska podlaga tožnikove tožbe je v tem, da je sklenil s toženo stranko prodajno pogodbo za ceno, ki je previsoka, ker mu zakon omogoča njeno zmanjšanje. Ker tožena stranka na zmanjšanje ni pristala zahteva vrnitev preveč plačanega. Pravno gledano gre za obogatitveni zahtevek, kot pravilno ugotavlja revizija, iz oddelka zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o neupravičeni pridobitvi oziroma natančneje za primer, ko kdo zahteva vrnitev tistega, kar je plačal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan storiti.
1. Izpodbojna pogodba je veljavna, dokler se ne razveljavi. Vrnitveni denarni zahtevek je zato odvisen od odločitve o nedenarnem zahtevku na razveljavitev pogodbe.
Ni pa denarni zahtevek odvisen od nedenarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti. To pa zato, ker v nasprotju z izpodbojno pogodbo, nična pogodba ni veljavna, zaradi česar se lahko vprašanje ničnosti reši v okviru reševanja predhodnega vprašanja po 1. odst. 12. člena ZPP.
2. Revizijsko poročilo APPNI, ki se nanaša na dejstva, do katerih ni prišlo v okviru ali zaradi lastninskega preoblikovanja podjetij, nima dokazne moči javne listine.
prodaja - telefonski priključek - prenos naročniškega razmerja
Telefonskega naročniškega razmerja ni mogoče šteti za vgrajeno opremo. Telefonske instalacije v fizičnem smislu so lahko vgrajena oprema, naročniško razmerje pa je pravno razmerje med pošto in naročnikom in kot tako ni niti oprema, niti pritiklina hiše.
USTAVA RS člen 26, 54.ZZZDR člen 106, 107, 113, 113/3, 114, 114/1, 114/3.ZOR člen 172.
pravice in dolžnosti staršev ter otrok - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - zastopanje otrok - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - pravica do povračila škode - odgovornost delavca CSD - urejanje stikov z otrokom preko CSD
Ker je ugotovljeno, da je ml. M. Š. Š. rojena 25.1.1989 in da živi pri materi, je glede na določilo 107. in 114. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) utemeljen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da jo lahko v pravdnem postopku zastopa kot zakonita zastopnica mati D. Š.. Ta pa ni dala dovoljenja za vložitev predmetne odškodninske tožbe, ko jo je sodišče o vložitvi take tožbe seznanilo in s čimer je poskušalo odpraviti zadevne procesnopravne pomanjkljivosti. Revizijsko sodišče soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da bi bila v imenu ml. M. Š. Š. vložena tožba dopustna le, če bi prvi tožnik predložil sodišču soglasje za vložitev tožbe s strani zakonite zastopnice D. Š. ali Centra za socialno delo. Glede na tako stanje je bila tožba prvega tožnika, ki jo je vložil v imenu druge tožnice, pravilno zavržena po določbi petega odstavka 83. člena ZPP.
Roditeljska pravica je večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših med njimi je pravica živeti z otrokom to je biti z njim v stikih, kar je hkrati tudi roditeljeva dolžnost, kar izhaja iz pravice otroka do stikov s svojimi starši in ki ima pravno podlago v konvenciji združenih narodov o otrokovih pravicah. Glede na to in svojo naravo je otrokova pravica do stikov s starši vsebinsko drugačna kot pa je pravica staršev do stikov z otrokom. To pomeni, da navedena otrokova pravica ne more biti del roditeljske pravice (to je pravice staršev).
Pravico do povračila škode, nastale zaradi protipravnega ravnanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, določa že 26. člen ustave RS, ki se glasi: vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilce javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno tistega, ki mu je škodo povzročil". To ustavno določilo velja od 28.12.1991, do tedaj pa je veljalo določilo 248. člena ustave SRS, ki je v bistvenem enako.
Stranka, ki je pred sodiščem druge stopnje v celoti uspela, nima pravnega interesa za vložitev revizije. Revizija proti sklepu o stroških ni dovoljena.
Pri odločitvi o višini odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode mora sodišče, če naj pravilno uporabi materialno pravo (200. in 203. člen ZOR), ne le individualizirati zadoščenja, ki naj bi ga pomenila odškodnina, marveč ga tudi umestiti v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v državi, katere sodišče odloča. Odškodnine, o katerih je beseda, se po višini oblikujejo različno v različnih državah, pač odvisno od ekonomskih oziroma gospodarskih razmer, življenjskega standarda, pravne razvitosti in usmerjenosti, občutka za človekove dobrine in podobno. Tako izoblikovane odškodnine so seveda s povratnim učinkom napotilo oškodovancem za sestavljanje tožbenih zahtevkov in zagotovilo, da bodo enako obravnavani pred sodiščem.
Če je bila ob podržavljenju podjetja ugotovljena njegova denarna vrednost, se ta po 5. odstavku 44. člena ZDen valorizira. Stranka, ki ugovarja ugotovljeni vrednosti ob podržavljenju, je dolžna v postopku predložiti verodostojne dokaze oz. listine.
Če upravni organ zavrne zahtevek stranke po pridobitvi državljanstva po 40. členu ZDRS iz razlogov 3. odstavka tega člena, mora v postopku najprej ugotoviti, ali oseba izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena, in če jih, mora ugotoviti konkretna dejanja osebe, ki so odločujoče vplivala na realizacijo nezakonitih aktivnosti JLA (2. alinea 8. člena uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo), kot zakonitega dejanskega stanja (nevarnosti za obrambo države).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice
Za nakup stanovanja po določilu 117. in naslednjih členov SZ je bistvena lastnost imetništva stanovanjske pravice na dan uveljavitve zakona. Zato kasnejša sklenitev najemne pogodbe za stanovanje ne vpliva na dolžnost lastnika, da proda stanovanje po privatizacijskih določilih.
URS člen 15, 35, 39. MKVCP člen 8, 10.ZOR člen 199, 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava sodbe ali popravka - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja
Pravica do svobodnega izražanja in do informiranja ni absolutna, marveč je omejena, med drugim tudi zaradi pravic drugih (15. člen URS) oziroma zaradi zavarovanja ugleda in pravic drugih (drugi odstavek 10. člena EKČP). V danem primeru gre za varstvo pravice do spoštovanja zasebnosti po 35. členu URS (kakor pravilno ugotavljata sodišči prve in druge stopnje) in po 8. členu EKČP. Pravica do spoštovanja zasebnosti omogoča posamezniku, da živi tako, kot sam želi in da je zavarovan pred javnostjo. Zahteva po spoštovanju zasebnosti se sicer zmanjša za toliko, kolikor posameznik sam vstopa v javno življenje in v tožnikovem primeru tožena stranka utemeljeno opozarja, da je dolgoletni funkcionar, ki mora biti pripravljen na kritiko. Toda kritika mora biti objektivna in v zvezi z njegovim delom ter ne sme biti žaljiva.
Ker sta sodišči ugotovili kršitev tožnikove osebnostne pravice, sta pravilno uporabili tudi materialnopravna določila ZOR o odškodnini.