javni razpis - obrazložitev upravnega akta - učinkovito pravno sredstvo
Izpodbijani akt mora imeti razloge o odločilnih dejstvih. V konkretnem primeru bi moralo biti tako že v prvostopenjskem sklepu pri posameznem kriteriju obrazloženo, zakaj je bila tožeča stranka ocenjena ravno s tolikšnim številom točk, kot jih je dobila, oziroma pojasnjeno, zakaj je pri določenem merilu dobila manj točk, kot je bilo mogoče. Le na tak način je tožeči stranki lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Kadar je prvostopenjski akt pomanjkljivo obrazložen, mora imeti drugostopenjska odločba vsaj vse tiste elemente, s katerimi drugostopenjski organ odgovarja na vse pritožbene navedbe.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - pravnomočna odprava izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožeči stranki v tem upravnem sporu izpodbijata odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je bila že pravnomočno odpravljena, tudi morebitna ugoditev tožbi za tožeči stranki ne bi pomenila pravne koristi, ki bi lahko izboljšala njun pravni položaj. Glede na povedano je sodišče, ki mora na obstoj pravnega interesa paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tožbo zavrglo.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - otrok ubitega talca - dokaz očetovstva
Upravni organ ni pristojen ugotavljati, ali je bil ubiti talec v resnici tožničin oče. V postopku se ugotavlja le, ali je zatrjevano očetovstvo izkazano v listinah.
evidentiranje urejene meje - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - specialne določbe ZEN
V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, ko dediči umrlega lastnika zemljišča niso znani, uporablja ZEN kot specialni predpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - plačilo odškodnine zaradi neupravičene zaporne kazni
Tožena stranka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev uprla na podatke GURS ter ugotovila, da premoženje prosilca presega z zakonom določen premoženjski cenzus.
skrbništvo - skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika
Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Svoje odločitve glede skrbništva sme center za socialno delo spreminjati, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih. Pri postavljanju skrbnika je torej ključni kriterij to, da dela skrbnik v korist varovanca.
Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.
ZUP člen 42, 43, 44, 260, 260-9. ZUOPP člen 21, 22, 25, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih,ki jih izvaja javna služba člen 11.
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - sodelovanje v postopku - obnova postopka
Pravna korist občine za sodelovanje v postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami iz zakona ne izhaja, prav tako pa iz vsebine ZUOPP ne izhaja, da bi bila udeležba občine potrebna zaradi varstva njenega pravno varovanega položaja. Nasprotno, udeležba lokalne skupnosti kot zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, katere interes je, da do razlike ne pride oziroma da je ta čim manjša, je v nasprotju z namenom ZUOPP, ki je v varovanju pravic in koristi otrok s posebnimi potrebami.
ZUP člen 46, 46/1, 47, 47/1, 47/2, 48. ZZZDR člen 203, 203/1, 208, 208/2.
procesna sposobnost stranke - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - zastopanje stranke v upravnem postopku
Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev tožbe zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - finančni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka pri ugotavljanju izračuna lastnega dohodka tožničine družine ni upoštevala določbe drugega odstavka 21. člena ZSVarPre glede periodičnih dohodkov, zato je dejansko stanje v obravnavani zadevi nepravilno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - študent
Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničinega sina, ki še ni dopolnil 26 let in je študent, pravilno štela za njenega družinskega člana in je zato pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice pravilno upoštevala tudi sinove dohodke.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - prepoved opravljanja delovnega procesa
Ker tožnik ni izkazal, da bi z delavko sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, je inšpekcijski organ pravilno ocenil, da je delavka pri tožniku opravljala delo brez ustrezne pravne podlage.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Biti član nadzornega sveta RTV Slovenija ni pravica posameznika, zaradi česar tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic tudi v okviru presoje na podlagi subsidiarnega upravnega spora iz 4. člena ZUS-1 niso utemeljeni.
disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - pravni interes - - zavrženje tožbe
Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila za tožnika izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Tožnik mora torej izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga tožnika in stranke z interesom za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja. ZIZ v 298. a členu sicer res daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za uvedbo tovrstnega postopka tudi strankam v izvršilnem postopku, vendar pa to še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njegovih pravic ali pravnih koristi. Z izpodbijanim sklepom bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije po 298. b členu ZIZ. Tožnik pa lahko svoje pravice uveljavlja le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - stanovanje - glavno prebivališče - davčna oprostitev
V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje vse tri obligatorne pogoje iz 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 za oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala - stanovanja. Pri tem ni spora, da je imel tožnik pred odsvojitvijo stanovanje v lasti najmanj tri leta in da je v njem tudi dejansko bival zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Sporno pa ostaja, ali je imel v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče. Po mnenju sodišča omenjeni pogoj ni izkazan, tudi z upoštevanjem omejitev, ki jih za tožnika prinaša Zakon o tujcih. Tožnik je imel namreč v evidenci registra stalnega prebivalstva prijavljeno začasno prebivališče na naslovu odsvojenega stanovanja le od 22. 7. 2010 do 22. 7. 2011, kar pa je glede na 2. točko drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 premalo za oprostitev dohodnine. Ob tem sodišče pripominja še, da mora biti prijava prebivališča dejansko izkazana z ustreznimi potrdili.
ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 227. Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2013 in 2014 točka 15.
Po drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Zato določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 227. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je tako mogoče uporabiti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Če pomenita oba sklepa odločitev, sprejeto v enotnem postopku, pa ne gre za primer iz 4. točke 35. člena ZUP in s tem za kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, pač pa za uresničitev 138. člena ZUP.
V vsebinskem pogledu je toženka pravilno ugotovila, da jedi, ki jih je tožnik prijavil kot vegetarijanske, spadajo v kategorijo (T) Testenine, njoki, lazanje in rižote. Takšna razlaga izhaja tudi iz odgovorov na vprašanja, ki so bili v skladu s točko 15 javnega razpisa v času teka roka za prijavo na razpis objavljeni na spletnih straneh pristojnega ministrstva. Točkovanje je bilo zato izvedeno pravilno, prijavitelji pa so imeli možnost, da se pred zaključkom razpisa seznanijo s stališči, relevantnimi glede razpisa, kar pomeni tudi varovanje enakih možnosti ponudnikov iz 14. člena Ustave RS.
ZRTVS-1 člen 26,27. ZUS-1 člen 4. URS člen 2, 22, 25, 34, 39, 44, 153.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti.
Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1.
Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Če tožnik ni sodeloval tudi na seji Državnega zbora, da bi pojasnjeval poročilo, to ne pomeni, da mu je bila odvzeta vrednost, ki jo ima kot človek. Da bi njegova razrešitev kot člana Nadzornega sveta, ki ni bila utemeljevana na njegovi individualni odgovornosti, temveč na neustreznosti poročila, vsebovala elemente kaznovanja, sodišče ne meni. Njegov ugled, ki mu gre kot strokovnjaku za medije in predavatelju na področju medijskega prava, po oceni sodišča s sporno razrešitvijo ni bil prizadet oziroma tožnik tega s konkretnimi trditvami in dejstvi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je do tega prišlo, ni izkazal.
Tožnik je kot član oziroma predsednik Nadzornega sveta imel vpliv na opravljanje določenih javnih zadev (glede na pristojnosti tega organa), vendar to njegovo sodelovanje ni bilo posledica splošne (vsak državljan) in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bilo vezano na njegovo funkcijo, za katero je moral izpolnjevati posebne pogoje in je bil za predsednika izvoljen. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezan vpliv na javne zadeve, nič pa ni bila s tem prizadeta tožnikova splošna pravica iz 44. člena Ustave RS.