brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - študent
Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničinega sina, ki še ni dopolnil 26 let in je študent, pravilno štela za njenega družinskega člana in je zato pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice pravilno upoštevala tudi sinove dohodke.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - v odločbi določen pogoj - neizpolnitev pogoja
Tožnik bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pravočasno obvestiti o vloženi tožbi. Navedena obveznost je bila z odločbo naložena neposredno tožniku, ki bi jo moral tudi izpolniti.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - otrok ubitega talca - dokaz očetovstva
Upravni organ ni pristojen ugotavljati, ali je bil ubiti talec v resnici tožničin oče. V postopku se ugotavlja le, ali je zatrjevano očetovstvo izkazano v listinah.
javni razpis - obrazložitev upravnega akta - učinkovito pravno sredstvo
Izpodbijani akt mora imeti razloge o odločilnih dejstvih. V konkretnem primeru bi moralo biti tako že v prvostopenjskem sklepu pri posameznem kriteriju obrazloženo, zakaj je bila tožeča stranka ocenjena ravno s tolikšnim številom točk, kot jih je dobila, oziroma pojasnjeno, zakaj je pri določenem merilu dobila manj točk, kot je bilo mogoče. Le na tak način je tožeči stranki lahko zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Kadar je prvostopenjski akt pomanjkljivo obrazložen, mora imeti drugostopenjska odločba vsaj vse tiste elemente, s katerimi drugostopenjski organ odgovarja na vse pritožbene navedbe.
evidentiranje urejene meje - začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - specialne določbe ZEN
V postopkih, ki tečejo na podlagi ZEN, se glede postavitve začasnega zastopnika v primerih, ko dediči umrlega lastnika zemljišča niso znani, uporablja ZEN kot specialni predpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev tožbe zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - finančni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka pri ugotavljanju izračuna lastnega dohodka tožničine družine ni upoštevala določbe drugega odstavka 21. člena ZSVarPre glede periodičnih dohodkov, zato je dejansko stanje v obravnavani zadevi nepravilno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
skrbništvo - skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika
Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Svoje odločitve glede skrbništva sme center za socialno delo spreminjati, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih. Pri postavljanju skrbnika je torej ključni kriterij to, da dela skrbnik v korist varovanca.
Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.
davčna izvršba - odlog izvršbe - odlog izvršbe do odločitve o pritožbi - predlog stranke za odlog
O morebitni odložitvi davčne izvršbe izvršljive odmerne odločbe odloči davčni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog stranke, ki ima samo značaj pobude za odločanje po uradni dolžnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - prepoved opravljanja delovnega procesa
Ker tožnik ni izkazal, da bi z delavko sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, je inšpekcijski organ pravilno ocenil, da je delavka pri tožniku opravljala delo brez ustrezne pravne podlage.
ZUP člen 46, 46/1, 47, 47/1, 47/2, 48. ZZZDR člen 203, 203/1, 208, 208/2.
procesna sposobnost stranke - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - zastopanje stranke v upravnem postopku
Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - plačilo odškodnine zaradi neupravičene zaporne kazni
Tožena stranka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev uprla na podatke GURS ter ugotovila, da premoženje prosilca presega z zakonom določen premoženjski cenzus.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Biti član nadzornega sveta RTV Slovenija ni pravica posameznika, zaradi česar tožbeni ugovori o kršitvah ustavnih pravic tudi v okviru presoje na podlagi subsidiarnega upravnega spora iz 4. člena ZUS-1 niso utemeljeni.
disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - pravni interes - - zavrženje tožbe
Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila za tožnika izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Tožnik mora torej izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga tožnika in stranke z interesom za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja. ZIZ v 298. a členu sicer res daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za uvedbo tovrstnega postopka tudi strankam v izvršilnem postopku, vendar pa to še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njegovih pravic ali pravnih koristi. Z izpodbijanim sklepom bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije po 298. b členu ZIZ. Tožnik pa lahko svoje pravice uveljavlja le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek - zahtevek za plačilo uporabnine
V postopku odločanja o odobritvi BPP se presoja ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Glede na določbo 24. člena ZBPP ta presoja vedno vključuje tudi presojo ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. Ta presoja, ki jo organu za BPP nalaga 24. člen ZBPP in jo je dolžan izvesti, pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, za katero se dodelitev BPP nanaša.
ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2, 98, 98/1, 98/1-7, 102. ZUP člen 173.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna oprostitev - glavno prebivališče - prijavljeno stalno prebivališče - čas odsvojitve nepremičnine - davčna osnova - stroški investicij - dokazovanje - izvirnik listine
Tožnica na naslovu odsvojene nepremičnine ni imela prijavljenega stalnega prebivališča tri leta pred odsvojitvijo nepremičnine. Zato je pravilna ugotovitev, da pogojev za oprostitev plačila davka, ki so predpisani kumulativno in med katerimi je tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, ne izpolnjuje.
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 se upošteva tudi čas odsvojitve nepremičnine, ki je po citirani določbi enak datumu sklenitve prodajne pogodbe. Tožnica nima prav, ko navaja, da gre pri navedeni določbi za zakonito domnevo, ki je izpodbojna. Gre za zakonito fikcijo, ki ni izpodbojna, kar pomeni, da ni mogoče dokazati nasprotnega.
Po določbah 173. člena ZUP uradni osebi ni treba posebej utemeljevati zahteve stranki, da pokaže izvirno listino, zato davčni organ s tem, ko ni izrecno navedel razlogov za dvom v verodostojnost predloženih fotokopij, ni ravnal arbitrarno. Sicer pa so v obravnavanem primeru računi ključen dokaz za uveljavljanje stroškov investicij in je zato preverjanje njihove pristnosti utemeljeno že iz tega razloga. Ker je tožnica tista, ki nosi breme dokazovanja, da so listine pristne, tudi ne more očitati davčnemu organu, da ni preveril avtentičnosti listin pri izdajateljih računov.
ZRTVS-1 člen 26,27. ZUS-1 člen 4. URS člen 2, 22, 25, 34, 39, 44, 153.
javni zavod - RTV Slovenija - nadzorni svet - razrešitev članov nadzornega sveta - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 je bistveno, ali takšen akt posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Če tožnik kršitve le-teh ne uspe izkazati, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri izdaji posamičnega akta s tožbo po 4. členu ZUS-1 ne more uspeti.
Kolikor tožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave RS in 153. člena Ustave RS sodišče odgovarja, da navedeni določbi ne opredeljujeta temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin, temveč ustavna načela delovanja države in državnih organov. Zato njihova kršitev sama po sebi ne more biti predmet tožbe po 4. členu ZUS-1.
Sklep o razrešitvi ne pomeni odločitve o pravici. Kot je že odločilo Vrhovno sodišče RS, biti član Nadzornega sveta ni pravica s področja upravnega prava. Če ne gre za pravico, pa tudi pričakovanja, ki so vezana na imenovanje, npr. biti član celotno mandatno obdobje, ne morejo biti pravno varovana upravičenja. Ker torej s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, se tožnik ne more sklicevati na ustavno jamstvo procesnih varoval, ki se ščitijo v okviru 22. člena Ustave RS, kadar državni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Če tožnik ni sodeloval tudi na seji Državnega zbora, da bi pojasnjeval poročilo, to ne pomeni, da mu je bila odvzeta vrednost, ki jo ima kot človek. Da bi njegova razrešitev kot člana Nadzornega sveta, ki ni bila utemeljevana na njegovi individualni odgovornosti, temveč na neustreznosti poročila, vsebovala elemente kaznovanja, sodišče ne meni. Njegov ugled, ki mu gre kot strokovnjaku za medije in predavatelju na področju medijskega prava, po oceni sodišča s sporno razrešitvijo ni bil prizadet oziroma tožnik tega s konkretnimi trditvami in dejstvi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je do tega prišlo, ni izkazal.
Tožnik je kot član oziroma predsednik Nadzornega sveta imel vpliv na opravljanje določenih javnih zadev (glede na pristojnosti tega organa), vendar to njegovo sodelovanje ni bilo posledica splošne (vsak državljan) in z zakonom urejene pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pač pa je bilo vezano na njegovo funkcijo, za katero je moral izpolnjevati posebne pogoje in je bil za predsednika izvoljen. Z izgubo te funkcije se je zmanjšal le z njo povezan vpliv na javne zadeve, nič pa ni bila s tem prizadeta tožnikova splošna pravica iz 44. člena Ustave RS.