ODŠKODNINSKO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OKOLJSKO PRAVO
VSL0062154
ZVO člen 26.
zamašitev kanalizacije – čistilna naprava – škoda zaradi pogina rib – odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode – upravljalec čistilne naprave
Upoštevaje nesporno dejstvo, da je lastnica kanalizacijskega sistema Občina, njen upravljalec pa Komunala ter, da jr ZVO, ki je veljal v času škodnega dogodka, v 26. členu določal, da je lokalna skupnost tista, ki je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, je pravilen zaključek, da tožena stranka, kot solastnik in upravljalec skupne čistilne naprave M., ni odgovorna za nastalo škodo. Lokalna skupnost je bila namreč tista, ki bi v skladu z veljavnimi predpisi morala poskrbeti za to, da bi kanalizacijski sistem nemoteno opravljal svojo funkcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0061413
ZOR člen 154, 155, 376. ZVO člen 17.
zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - protipravno izkoriščanje mineralnih surovin v peskokopu – nedovoljen poseg v prostor last države – odškodninska odgovornost – pridobitni interes – vrednost pridobljenega dolomita – ugovor zastaranja – ponavljajoča škodna ravnanja - tek zastaranja – pravdni stroški - spreminjanje tožbenega zahtevka po višini – sprememba razmerij uspeha pravdnih strank med postopkom
Toženec ni imel dovoljenja pristojnega organa oziroma si ni pridobil koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, ki je v lasti tožnice (nepomembno je, če se je peskokop nahajal na zasebnem zemljišču), zato je z izkopavanjem oziroma gospodarskim izkoriščanjem peskokopa (za kar je toženec imel pridobitni interes, saj je izpovedal, da je pri tem zasledoval korist) pridobil pesek, ki si ga je prilastil na škodo tožnice. Škodo predstavlja vrednost pridobljenega peska.
Tožnica je trdila (in dokazala), da je toženec izkoriščal peskokop v spornem obdobju od oktobra 1997 do septembra 2000. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je samo po sebi razumljivo, da je šlo za ponavljalna škodna dejanja, zato je začel teči triletni zastaralni rok od nastanka zadnjih škodnih posledic v septembru 2000.
Ker je tožnica med pravdo spreminjala tožbeni zahtevek po višini (v prvi pripravljalni vlogi ga je delno umaknila oziroma skrčila, na naroku pa zvišala), se je razmerje uspeha pravdnih strank med postopkom spreminjalo. Zato je treba obračunati pravdne stroške po vrednosti spornega predmeta in uspehu pravdnih strank v posameznih fazah postopka.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožena stranka bi lahko kot kvalificirana ustanova na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ocenila utemeljenost zahtevanih odškodnin tožnikov, izraženih v denarju, že na podlagi njunih odškodninskih zahtevkov, zato je bilo pravilno odločeno, da je od dosojenega zneska, ki je nižji od zneska v odškodninskih zahtevkih, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude dalje (drugi odstavek 299. člena OZ).
ZGD člen 30. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje člen 5, 5/2. Pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica člen 3, 3/1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSK0004429
URS člen 15, 15/2, 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 134. ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZVO-1 člen 3, 14, 15, 15/1.
povzročanje vznemirjenja s splošno koristno dovoljeno dejavnostjo – zgolj pravica do povrnitve škode, ki presega običajne meje – pojem splošno koristne dejavnosti – subsidiarnost opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ – primarnost zahtevka za preprečitev škodne nevarnosti oziroma vznemirjanja z drugimi ukrepi – načelo dopustnosti posegov v okolje – prepoved povzročanja čezmernih obremenitev – obremenitev, ki presega mejne vrednosti – zahtevek na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ – ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja – zakonska določitev načina uresničevanja človekovih pravic
Četudi bi določilo 14. čl. ZVO-1 lahko upoštevali kot samostojno pravno podlago za vtoževani opustitveni zahtevek na prenehanje proizvodnje (glede na to, da v ZVO-1 ni nobenih omejitev glede tistih imetnikov, ki povzročajo škodno nevarnost ali vznemirjanje na podlagi dovoljene dejavnosti), ta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker čezmerna obremenitev v smislu ZVO-1 ni bila ugotovljena.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej" imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM0020925
URS člen 22, 72, 72/3. ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 200. ZPP člen 2, 2/1, 8, 224, 253, 254, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZSS člen 74, 74/2. ZVO člen 5-6.2, 9, 78, 78/1.
odškodninska odgovornost – čezmerna obremenitev okolja – dovoljeni posegi v okolje – obstoj nove škode – zamudne obresti – odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – opustitveno ravnanje - pravica do zdravega življenjskega okolja pomanjkljivosti v dokaznem postopku – neustrezna dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – dokazovanje z izvedencem – materialno procesno vodstvo
78. člen ZVO nasprotno pa 9. člen ZVO vzpostavlja odškodninsko odgovornost le v primeru čezmernih obremenitev okolja.(1) Po prvem odstavku 9. člena ZVO je namreč povzročitelj čezmerne obremenitve okolja (t.j. obremenitve, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje – 6.2. točka 5. člena ZVO) kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. Nadaljnjih predpostavk odškodninske odgovornosti citirano določilo ne določa, niti jih ZVO ne ureja v drugih določilih. Ureditev je primerljiva z ureditvijo iz tretjega odstavka 156. člena ZOR, ki kot posebnost odškodninskega prava določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite (dovoljene) dejavnosti. Gre za civilnopravno različico sodobnega načela na področju varstva okolja „povzročitelj obremenitve plača“.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožnika sta v spornem obdobju prilagajala način svojega življenja zaradi prekomernih imisij v domačem življenjskem okolju (zaradi preseženih običajnih mej hrupa), vendar pa od njiju ni bilo mogoče pričakovati, da bosta za zmanjšanje nastanka škode (četrti odstavek 133. člena OZ) popolnoma spremenila način svojega življenja. Tožnika sta si prizadevala za zmanjšanje nastanka škode, ki jima je nastala na področju duševnega funkcioniranja, slednje pa je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo pri odmeri odškodnine.
URS člen 14, 22. OZ člen 133, 133/3, 179, 179/1. ZPP člen 185, 185/7. ZVO-1 člen 3.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - nastanek zamude - tek zakonskih zamudnih obresti
Iz podatkov v spisu izhaja, da sta tožnika zahtevek na plačilo 6.259,39 EUR odškodnine (za vsakega) zvišala na 8.000,00 EUR (za vsakega) s pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 09.05.2008. Toženka v zamudo s plačilom 8.000,00 EUR za vsakega tožnika ni mogla priti pred tem datumom, saj se je šele takrat seznanila, da tožnika zahtevata navedeni znesek. Pred tem datumom je lahko bila v zamudi le glede zahtevanega zneska 6.259,39 EUR za vsakega tožnika. Ob pravilni uporabi materialnega prava (drugem odstavku 299. člena OZ) tožnikoma zamudne obresti od zvišanega zneska pripadajo šele od dneva, ko sta takšen zahtevek postavila.
oprostitev plačila oz. zmanjšanje takse za obremenjevanje vode - - kogentnost uredbe - aktivna legitimacija občine
Mimo pogojev, ki so predpisani z Uredbo, lokalna skupnost ne more sklepati dogovorov o razpolaganju s temi sredstvi, ne na podlagi posojilnih, še manj darilnih pogodb. Za vrnitev vloženih taks v toženkino infrastrukturo čiščenja odpadnih voda tožnica ni aktivno materialnopravno legitimirana, ampak bi bila kvečjemu država kot nosilec proračuna Republike Slovenije, ker s temi sredstvi brez odobritve Agencije ne more razpolagati.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo kot ključno, in s temi ugotovitvami pritožbeno sodišče soglaša, da je obravnavano sporno situacijo za nazaj uredil (nov) Zakon o vodah (ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/2002), ki je v 2. odst. 198. čl. določil, da se šteje, "da je imela pravna ali fizična oseba pravico izkoriščati mivko, pesek, prod ali kamen tudi v primeru, če ji je vodnogospodarsko soglasje poteklo, oseba pa je plačevala vodna povračila v skladu z zakonom"; tožena stranka pa je oba navedena pogoja izpolnjevala.
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 10.
taksa
Uredba tako izrecno ne določa ali je potrebno kot obračunsko enoto upoštevati število oseb v skupnem gospodinjstvu oziroma število prebivalcev na določenem naslovu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz nadaljnje vsebine istega določila, ki opredeljuje kot uporabnike tiste, ki so priključeni na kanalizacijsko enoto ali imajo lastne greznice, moč razbrati, da je potrebno kot obračunsko enoto šteti določeno stanovanjsko enoto, pri tem pa upoštevati število oseb prijavljenih na določenem naslovu.
ZVO-1 člen 149. ZV-1 91, 92, 93, 98. OZ 133, 376. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 37.
odstranitev škodne nevarnosti - odvajanje padavinskih in fekalnih voda - naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda - obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda - vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč - pristojnosti - gospodarska javna služba
Za zahtevek na sanacijo zemljišča s celovito rešitvijo problemov odvoda meteornih in fekalnih voda sta pristojni tako lokalna skupnost kot RS.