pogodba o delu – odgovornost za napake – odgovornost podjemnika - škoda zaradi zaupanja – trditveno in dokazno breme
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.
Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje.
Kljub temu, da obstajajo določene podobnosti med obema postopkoma, pa je postopek zavarovanja dokazov urejen v ZPP in ne v ZIZ. Zato ni podlage za sklep, da bi bilo treba stroške odmeriti po pravilih, ki veljajo za postopke po določbah ZIZ.
OZ člen 131, 148, 148/2. ZPP člen 30, 46, 47, 482, 482/1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – fizična oseba – gospodarska družba – spor med družbenikom in družbo – odškodninska odgovornost
Zahtevek tožeče stranke (družbe) do toženca (fizične osebe, bivšega direktorja tožeče stranke) temelji na določbah 131. člena v zvezi z 2. odstavkom 148. člena OZ, torej na splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti in ne na pravu gospodarskih družb. Poleg tega je toženec fizična oseba, ki ni (več) član organov upravljanja družbe, tako, da ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, niti ne gre za spor med družbenikom in družbo.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-1, 103/4-2, 114, 114/3, 493, 493/3, 499, 499/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 31/2008, 119/2008 in 523/2009) člen 1.
nagrada stečajnega upravitelja – sprememba predpisov
Glede na to, da se po določilu 34. člena ZFPPIPP-A za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, od 13. 06. 2009 dalje uporablja Pravilnik (to določila napotuje na 2. in 3. odstavek 114. člena ZFPPIPP), po oceni pritožbenega sodišča ne more biti dvoma, da sodišče prve stopnje ni ravnalo nepravilno, ker je odločitev o nagradi oprlo na sedaj veljavni Pravilnik, saj je bil izpodbijani sklep izdan po 13. 06. 2009.
Četudi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, do kolikšne odškodnine kot pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti med zdravljenjem) je tožnik upravičen, ne sklicuje izrecno na posamezne primere iz sodne prakse, ne zagreši absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
protipravnost - odškodninska odgovornost tožilstva – vložitev obtožnega predloga za kaznivo dejanje pregonljivo na zasebno tožbo
Ravnanje tožilstva, ki je ob vložitvi obtožnega predloga spregledalo, da je zoper zakonca storjeno kaznivo dejanje goljufije pregonljivo na zasebno tožbo in vložilo obtožni predlog (tudi) zaradi kaznivega dejanja goljufije, je strokovno napačno, ni pa podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
Po določbi 1. odstavka 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožena stranka je bila prisotna na glavni obravnavi in bi glede na to, da je sodnica sprejela sklep, da se dokazovanje zaključi, navedeno kršitev po končanem dokazovanju oziroma do konca glavne obravnave lahko uveljavljala. Ker se je na kršitev sklicevala šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.
Plačilo anuitet, ki se nakazujejo banki, je verodostojno mogoče dokazati le z listinskimi dokazi, to je s potrdili o plačilih.
ZP-1 člen 2, 2/2, 8, 14, 15, 42, 43, 59, 59/3, 62a, 62a/1, 147, 147/2. ZOPOKD člen 4, 5. KZ člen 17, 20. ZDAVP-1 člen 60. ZDAVP-2 člen 10, 398.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – zastaranje pregona – daljši rok za zastaranje – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – posebno hudi davčni prekrški – načelo dolžnosti dajanja podatkov – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – uporaba določb kazenskega zakonika – eventualni naklep – dejanska zmota – stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Razlog, zakaj je pravna oseba prikazala nepravilno davčno osnovo tudi v davčnem obračunu za leto 2007, na vprašanje dopustnosti postopka za prekršek nima vpliva, saj je neutemeljena pritožbena navedba, da predložitev davčnega obračuna dne 30. 3. 2008 ne predstavlja samostojnega prekrška, ker gre zgolj za pojavljanje posledice z dne 30. 3. 2006.
ZP-1 in ZOPOKD odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe, temveč je odgovornost pravne osebe vezana na ravnanje storilca (fizične osebe), v obravnavanem primeru direktorja kot odgovorne osebe, ki je kot vodstveni organ s svojim podpisom odobril sestavo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
Odgovorna oseba je bila glede na svojo funkcijo, to je direktor pravne osebe, med obveznostmi, ki jih vsebuje ta funkcija, pa sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja, dolžna poznati veljavno davčno zakonodajo, torej v okviru te tudi, kakšnim standardom morajo zadostiti navedbe o odhodkih, ki jih je v davčnem obračunu prikazal in kot direktor podpisal, če naj se upoštevajo kot davčno priznani odhodki.
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je ugotovilo, da je potrebno po uradni dolžnosti spremeniti odločitev prekrškovnega organa (do take odločitve pa lahko pride le v primeru, če je odločitev v korist pritožnika), storilkama nepravilno naložilo plačilo sodne takse kot stroškov postopka v zvezi s presojo zahteve za sodno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VSM0021201
OZ člen 1060. ZOR člen 113, 113/1, 132, 132/3, 455. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/2. ZSKZ člen 14, 14/5, 20, 20/1, 20/2.
menjava kmetijskih zemljišč – kmetijska zemljišča v družbeni lasti - menjalna pogodba – razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da toženi Sklad ni pravni naslednik H.. Sklad res ni njegov univerzalni pravni naslednik, in ne odgovarja za škodo, ki jo je H. povzročil. Vendar je po petem odstavku 14. člena ZSKZ pravni naslednik tega upravljalca kmetijskih zemljišč v delu, ki se nanaša na prenesena kmetijska zemljišča.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa za umik pritožbe– umik vloge
Sodišče prve stopnje je sodno takso pravilno odmerilo v skladu s 6. odstavkom 34. člena ZST-1, ki določa, da se v primeru, ko se šteje vloga za umaknjeno, plača taksa, ki jo tarifni del ZST-1 določa za umik vloge. Le, če tarifni del ZST-1 takšne določbe nima, se plača 1/3 takse, ki je določena za postopek o vlogi. Ker ZST-1 v tarifnem delu določa višino takse v primeru, ko se postopek s pritožbo konča z umikom pritožbe, je sodišče prve stopnje sodno takso za umik pritožbe določilo pravilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/2, 87/3, 110, 118, 118/1. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - vročanje - osebna vročitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zavrniti zgolj na podlagi premoženjskih razmer delavca (češ da ima dovolj premoženja, da njegov socialni položaj ne bo ogrožen).
vročanje osebi v tujini – pravica do izjave – pravica do informacije
Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – težko nadomestljiva škoda
sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine – pozneje najdeno premoženje
Po ustaljeni sodni praksi se sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine v sklepu o dedovanju ne upošteva pri odločitvi o pozneje najdenem premoženju zapustnika, saj so dediči s sporazumom o delitvi razdelili le tisto zapuščinsko premoženje, ki je bilo takrat predmet dedovanja.
izpolnitev obveznosti – odstop od pogodbe brez naknadnega roka - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Tožnica lahko odstopi od pogodbe, ne da bi toženki pustila dodatni rok za izpolnitev, saj iz toženkinega ravnanja izhaja, da ni nameravala, niti izpolnila svoje obveznosti.
Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke.