vročanje osebi v tujini – pravica do izjave – pravica do informacije
Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.
razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.
Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke.
OZ člen 131, 148, 148/2. ZPP člen 30, 46, 47, 482, 482/1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – fizična oseba – gospodarska družba – spor med družbenikom in družbo – odškodninska odgovornost
Zahtevek tožeče stranke (družbe) do toženca (fizične osebe, bivšega direktorja tožeče stranke) temelji na določbah 131. člena v zvezi z 2. odstavkom 148. člena OZ, torej na splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti in ne na pravu gospodarskih družb. Poleg tega je toženec fizična oseba, ki ni (več) član organov upravljanja družbe, tako, da ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, niti ne gre za spor med družbenikom in družbo.
V primeru tožb zaradi motenja posesti je pomembno tudi, da so ugotovitveni zahtevki z dajatvenim delom vedno povezani in torej ugotovitveni del pojasnjuje dajatvenega. Gre torej za zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, zavrženje zgolj ugotovitvenega dela pa bi praviloma povzročilo tudi to, da je dajatveni del nejasen. Zato sodna praksa še vedno dopušča ugotovitveni del tožbenega zahtevka v pravdi zaradi motenja posesti, in ni nobenega smotrnega razloga za to, da bi pritožbeno sodišče tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
Pritožnica si samopomoč očitno napačno razlaga, saj se ta v sporu zaradi motenja posesti nanaša le na posestno stanje, ne pa nemara na kakšno drugo pravno varovano dobrino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067706
OZ člen 179, 943.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni dohodek – dnevnice – renta – res iudicata - prekluzija
179. člen OZ za določanje pravične denarne odškodnine ponuja dve vodili: načelo objektivne pogojenosti in načelo individualizacije višine odškodnine. Prvo načelo določa, da mora biti odškodnina določena objektivno, ob upoštevanju razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Po načelu individualizacije višine odškodnine je pri določanju višine odškodnine potrebno vsakega oškodovanca obravnavati kot neponovljivo celoto in upoštevati vse njegove specifične okoliščine. Prisojena odškodnina je po objektivni plati primerljiva z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo in upoštevalo tudi vse tožnikove osebne okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine, in sicer njegovo starost, prejšnje življenje (predvsem športno aktivnost) in delo, udejstvovanje in pridobivanje zaslužka, ter posledice, ki jih tožnik trpi zaradi obravnavanega dogodka.
Ne drži, da se pojem zaslužek nanaša izključno na plačo, ki jo je tožniku izplačeval delodajalec. Kot zaslužek je mogoče razumeti vse prejemke, ki jih je tožnik prejemal na podlagi delovnega razmerja. Po izvedenem dokaznem postopku se je izkazalo, da je tožnikov zaslužek bil sestavljen iz plače in iz dnevnic, ki so bile delno namenjene kritju stroškov, delno pa plačilu za delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kljub določenim omejitvam še vedno sposoben za delo s polovičnim delovnim časom in da mu mu zato pripada mesečna renta v znesku polovice njegovega mesečnega dohodka.
zavrženje prepozne revizije – pooblastilo za vložitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, je vselej dopustna revizija. Revizija, vložena 30. 3. 2011 zoper sklep višjega sodišča IV Cpg 1209/2010, je prepozna. Rok za revizijo je 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa, v konkretnem, primeru pa je odvetnik (drugo) revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 1209/2010 vložil več kot 2 meseca po prejemu tega sklepa.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa za umik pritožbe– umik vloge
Sodišče prve stopnje je sodno takso pravilno odmerilo v skladu s 6. odstavkom 34. člena ZST-1, ki določa, da se v primeru, ko se šteje vloga za umaknjeno, plača taksa, ki jo tarifni del ZST-1 določa za umik vloge. Le, če tarifni del ZST-1 takšne določbe nima, se plača 1/3 takse, ki je določena za postopek o vlogi. Ker ZST-1 v tarifnem delu določa višino takse v primeru, ko se postopek s pritožbo konča z umikom pritožbe, je sodišče prve stopnje sodno takso za umik pritožbe določilo pravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VSM0021201
OZ člen 1060. ZOR člen 113, 113/1, 132, 132/3, 455. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/2. ZSKZ člen 14, 14/5, 20, 20/1, 20/2.
menjava kmetijskih zemljišč – kmetijska zemljišča v družbeni lasti - menjalna pogodba – razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da toženi Sklad ni pravni naslednik H.. Sklad res ni njegov univerzalni pravni naslednik, in ne odgovarja za škodo, ki jo je H. povzročil. Vendar je po petem odstavku 14. člena ZSKZ pravni naslednik tega upravljalca kmetijskih zemljišč v delu, ki se nanaša na prenesena kmetijska zemljišča.
SPZ člen 43, 43/2. ZDPra člen 1, 9. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 3, 6, 14, 14/1. ZTLR člen 28, 28/4, 29.
priposestvovanje - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija republike slovenija oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov rs - učinki sodbe zoper sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Čeprav je o tožbenem zahtevku za ugotovitev priposestvovanja gozdne parcele, ki je v lasti Republike Slovenije, odločeno v pravdi samo med tožečo stranko in prvotoženo stranko Republiko Slovenijo, po pravnomočnosti te sodbe enakega tožbenega zahtevka iz iste dejanske in pravne podlage, zaradi učinka res iudicata, tudi zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni mogoče več postaviti.
Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje.
Kljub temu, da obstajajo določene podobnosti med obema postopkoma, pa je postopek zavarovanja dokazov urejen v ZPP in ne v ZIZ. Zato ni podlage za sklep, da bi bilo treba stroške odmeriti po pravilih, ki veljajo za postopke po določbah ZIZ.
družbeno sredstvo – pravica do uporabe družbenih sredstev – dejanska uporaba - stečajni postopek – izločitveni zahtevek
Družbeno sredstvo je bilo izrazito ekonomska kategorija, vendar se je za veljaven prenos zahteval ustrezen pravni naslov. Družbeno ekonomski sistem, kateremu je sledila tudi sodna praksa je opredeljeval družbeno lastnino kot lastnino, ki jo je treba smotrno uporabljati, saj o družbenih sredstvih odloča tisti, ki na njih dela ali povedano drugače, pravico do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini pripada le tistemu, ki uporablja nepremičnino v delovnem procesu. Dejanska uporaba nepremičnine daje tožeči stranki pravico do priznanja lastninske pravice na nepremičnini po določbi 3. člena ZLNDL.
sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine – pozneje najdeno premoženje
Po ustaljeni sodni praksi se sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine v sklepu o dedovanju ne upošteva pri odločitvi o pozneje najdenem premoženju zapustnika, saj so dediči s sporazumom o delitvi razdelili le tisto zapuščinsko premoženje, ki je bilo takrat predmet dedovanja.
odplačnost pogodbe - aleatornost pogodbe - pogodba o pomoči in dosmrtnem preživljanju - načelo enake vrednosti dajatev
Pri presoji odplačnosti/neodplačnosti pogodbe o pomoči in dosmrtnem preživljanju zaradi aleatornosti pogodbe obligacijsko načelo enake vrednosti dajatev ni uporabljivo.
Po praksi med pravdnima strankama je sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve obveznosti, na podlagi ugotovitev, da so bili računi plačani v roku približno dveh mesecev in je tožena stranka v letu 2008 pristala na prakso, da je plačila prejela v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu, in so se taki roki plačila, ki so znašali en do dva meseca v tem letu ustalili med strankama kot običajni rok plačila.
pogodba o delu – odgovornost za napake – odgovornost podjemnika - škoda zaradi zaupanja – trditveno in dokazno breme
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.
ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 111/1, 111/2, 111/3. ZST-1 člen 36, 36/1, 37, 37/1.
tek roka – sodna taksa – pritožba
Po določilu 1. in 2. odstavka 111. člena ZPP se takrat, kadar se roki računajo po dnevih, le dan vročitve odločbe, od katere je treba šteti rok, ne všteje v ta rok, temveč se vzame za začetek roka naslednji prvi dan. Iz tega sledi, da se pri rokih štejejo ne le delovni dnevi, pač pa tudi vikendi. To izhaja tudi iz določila 3. odstavka 111. člena ZPP, po katerem se takrat, kadar zadnji dan roka pade na soboto, nedeljo ali praznik, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
taksna oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse – podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožnika, da zaradi vložitve pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, tisti rok za plačilo te takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, sploh upošteven ni, nima opore v zakonu.
URS člen 26. ZOR člen 186, 189, 189/1, 189/3, 360, 360/3, 361, 376, 376/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – telekomunikacije – zastaranje – navadna škoda – izgubljeni dobiček – pravočasnost ugovora zastaranja – prekluzija – ponovljeni postopek
Pritožbeno sodišče pritrjuje večinskemu stališču, ki ugovor zastaranja, ki je podan prvič v pritožbi, obravnava po pravilih prekluzije. Viri, na katere se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, procesne situacije ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje ne obravnavajo, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da se procesni situaciji (pritožba/ponovljeni postopek pred sodiščem prve stopnje) razlikujeta. Funkcija pritožbenega sodišča je pretežno kontrolna (z izjemo procesnih kršitev), funkcija sodišča prve stopnje pa je kreativna.