OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065845
ZIKS člen 145. ZD člen 221. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 539, 539/2, 541.
izgubljeni dobiček - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe – kasneje najdeno premoženje – dedovanje
Vtoževani izgubljeni dobiček pokojnega očeta zaradi neupravičene obsodbe predstavlja kasneje najdeno premoženje po prvem odstavku 221. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče, na njem pa ponovno presojalo podane dedne izjave, dedne dogovore in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega premoženja, pri čemer je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnice zastaran in da ni vzročne zveze med zatrjevano posledico in protipravnim ravnanjem države zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila ves čas v Sloveniji in tudi po izbrisu zaposlena. V letu 2000 pa je pridobila slovensko državljanstvo. Če kasneje ni pridobila več službe, to ni v vzročni zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
Odškodninska terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsakega posameznega zneska oz. plače, ki naj bi pridobila tožnica. Zastaranje za te terjatve teče od dne, ko je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – akontacija odškodnine – valorizacija že izplačane odškodnine
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranjanje realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 39. ZST člen 13, 13/3, 15, 15/1. ZPP člen 282, 282/2. ZUstS člen 44.
plačilo sodnih taks – poziv na dopolnitev – obrazec o premoženjskem stanju – začasni zastopnik – ustavna odločba – razveljavitev – učinkovanje ustavne določbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pravno podlago zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. ZST-1. Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. ZST, saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST.
Začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega.
Zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069416
ZPP člen 7, 212, 282, 282/4, 282/5.
pogoj – trditvena podlaga – sklepčnost
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ker je bil aneks sklenjen, še predno je bil izbran izvajalec športnega objekta R., izbrana pa ni bila tožena stranka, je zmotno pritožbeno stališče, da je „tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, da je kot podizvajalec izbrane družbe prejela nižji znesek od tistega, ki je naveden v aneksu, saj tožeča stranka ni dokazala, da je dela, navedena v 2. členu aneksa, izvajala.
zavrženje prepozne revizije – pooblastilo za vložitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, je vselej dopustna revizija. Revizija, vložena 30. 3. 2011 zoper sklep višjega sodišča IV Cpg 1209/2010, je prepozna. Rok za revizijo je 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa, v konkretnem, primeru pa je odvetnik (drugo) revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 1209/2010 vložil več kot 2 meseca po prejemu tega sklepa.
razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.
Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0067726
SZ-1 člen 91, 103. OZ člen 17, 17/2. ZIZ člen 20. ZPP člen 139, 139/6, 318, 318/3.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – krivdni razlog – zapadlost terjatve – neposredno izvršljiv notarski zapis
Določbe SZ-1 o možnosti odpovedi najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov so kogentne narave in stranki svojega obligacijskega razmerja v tem delu ne moreta urediti drugače. Krivdni odpovedni razlogi so skladno z 91. členom SZ-1 ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe in so določeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru je potrebno slediti določbi 2. odstavka 17. člena OZ, da so določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi. Tako po konkretni najemni pogodbi (ki povzema prejšnjo ureditev) kot po določbah SZ-1 je mogoče odpovedati najemno pogodbo, če najemnik ne plačuje najemnine ali stroškov. Tako razumevanje v najemno pogodbo povzete določbe 3. alineje 1. odstavka 53. člena SZ izhaja iz sodne prakse in je edino življenjsko sprejemljivo. Višina neplačanih zneskov ni odločilna za obstoj krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe.
Če je zapadlost terjatve odvisna od nastopa dejstev (neredno plačevanje), ki jih je treba šele ugotoviti, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa dokazuje na način predpisan v 3. in 4. odstavku 20. člena ZIZ. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Iz notarskega zapisa, sklenjenega med tožencem in pravnim prednikom tožnice, izhaja, da je dolžnik soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, vendar pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je tudi terjatev iz notarskega zapisa zapadla, kar šele vzpostavlja njegovo izvršljivost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067706
OZ člen 179, 943.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni dohodek – dnevnice – renta – res iudicata - prekluzija
179. člen OZ za določanje pravične denarne odškodnine ponuja dve vodili: načelo objektivne pogojenosti in načelo individualizacije višine odškodnine. Prvo načelo določa, da mora biti odškodnina določena objektivno, ob upoštevanju razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Po načelu individualizacije višine odškodnine je pri določanju višine odškodnine potrebno vsakega oškodovanca obravnavati kot neponovljivo celoto in upoštevati vse njegove specifične okoliščine. Prisojena odškodnina je po objektivni plati primerljiva z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo in upoštevalo tudi vse tožnikove osebne okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine, in sicer njegovo starost, prejšnje življenje (predvsem športno aktivnost) in delo, udejstvovanje in pridobivanje zaslužka, ter posledice, ki jih tožnik trpi zaradi obravnavanega dogodka.
Ne drži, da se pojem zaslužek nanaša izključno na plačo, ki jo je tožniku izplačeval delodajalec. Kot zaslužek je mogoče razumeti vse prejemke, ki jih je tožnik prejemal na podlagi delovnega razmerja. Po izvedenem dokaznem postopku se je izkazalo, da je tožnikov zaslužek bil sestavljen iz plače in iz dnevnic, ki so bile delno namenjene kritju stroškov, delno pa plačilu za delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kljub določenim omejitvam še vedno sposoben za delo s polovičnim delovnim časom in da mu mu zato pripada mesečna renta v znesku polovice njegovega mesečnega dohodka.
Kljub temu, da obstajajo določene podobnosti med obema postopkoma, pa je postopek zavarovanja dokazov urejen v ZPP in ne v ZIZ. Zato ni podlage za sklep, da bi bilo treba stroške odmeriti po pravilih, ki veljajo za postopke po določbah ZIZ.
Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka svoje obveznosti ves čas sodelovanja s toženo stranko poravnavala izključno s kompenzacijami, da zamude v spornem obdobju niso bile večje od tistih iz predspornega obdobja in da je insolventnost postala splošno znano dejstvo šele po tistem, ko je bilo opravljeno zadnje plačilo s strani tožeče stranke, pritožnica z zatrjevanjem, da je ustrezno skrbnost pravočasno zatrjevala, sodišče prve stopnje pa se do teh trditev z ničemer ni opredelilo, ne more uspeti.
pravična denarna odškodnina – nematerialna škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost na trditveno podlago
Navedb o začasnih omejitvah življenjskih aktivnosti v času zdravljenja tožnica ni podala v trditveni podlagi, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati pri določitvi denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin in prestanih neugodnosti.
obrazložitev sodbe – učinek pravdnih dejanj – pravdni postopek – izvršilni postopek – umik predloga za izvršbo
Po ločitvi postopkov na pravdni in izvršilni postopek slednja nista več v nikakršni odvisnosti, zato ni razloga za obrazložitev sodbe v pravdnem postopku v zvezi z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi umika predloga za izvršbo. Predmet konkretnega postopka so bili trije računi in zgolj pravdna dejanja, opravljena v tem postopku (kar umik predloga za izvršbo ni), so tista, ki terjajo obrazložitev/odziv sodišča.
ZPP člen 5, 86, 86/2, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za preložitev naroka – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pooblaščenec
Z odklonitvijo preložitve naroka tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja, saj ga je na naroku zastopal odvetnik, ki se je v imenu in za račun toženca izjavil o vseh spornih dejstvih in dokazih.
gradnja na tujem svetu - dobrovernost - priposestvovanje - stavbna pravica
Pravna pravila ODZ so v paragrafih 417-419 v skladu s takrat uveljavljenim načelom superficies solo cedit omogočila lastniku zemljišča, da mu je pripadlo vse, kar se je na zemljišču zgradilo. Edino izjemo je predstavljala situacija iz paragrafa 418 ODZ, ko je lastnik zemljišča vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal poštenemu graditelju. V nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču nepošteni graditelj ali nekdo, ki sploh ni bil graditelj.
zamudna sodba – ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola
Tožnik je oče toženke, ki je polnoletna, zato v preživninskem sporu ni bilo ovir za izdajo zamudne sodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065831
OZ člen 179. ZPP 154, 155, 216.
strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda - odmera stroškov – odločanje po prostem preudarku
Za prisojo odškodnine iz naslova strahu ne zadostuje, da je strah nastopil, ampak mora doseči določeno stopnjo intenzivnosti in trajanja, da gre za pravno priznano škodo.
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti gre za (praviloma trajne) omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je in bi jih opravljal, če do poškodbe ne bi prišlo, ne pa za posledice, ki na takšno aktivnost ne vplivajo.
Po 216. členu ZPP sodišče po prostem preudarku odloči o višini odškodnine le, če se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. To pa ne pomeni, da lahko sodišče arbitrira, ampak sodišču to določilo daje zgolj pravico, da upošteva trditve (in dokaze), ki sami zase sicer ne dajejo odgovora glede višine odškodnine, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Prosti preudarek tudi ni nadomestek za dolžnost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
Institut spremenjenih okoliščin je namenjen le za situacije, ko ena pogodbena stranka še ni izpolnila svoje obveznosti in je zaradi spremenjenih okoliščin njena izpolnitev otežena oziroma se ne da doseči namena pogodbe. 3. odstavek 112. člena OZ, ki določa, da se stranka, ki zahteva razvezo, ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku izpolnitvenega roka, kaže na to, da zakon ne daje možnosti razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, če so te nastopile po izteku izpolnitvenega roka.