OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067695
OZ člen 111, 287, 288, 299, 299/2, 347, 347/1, 352, 352/3, 357, 357/6, 417, 963.
kreditna pogodba – odstop od kreditne pogodbe – zavarovalnina – prehod terjatev – razdrta pogodba – vračunavanje – delno plačilo
Odstop od pogodbe pomeni njeno razdrtje, zaradi česar sta stranki v skladu s 111. členom OZ prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. V trenutku odstopa banke od pogodbe le-ta zato ni več imela terjatve na izpolnitev pogodbe, temveč zgolj še terjatev na povračilo posojenega zneska denarja, tj. glavnice po pogodbi, zmanjšane za že plačane obroke, ter pravico do povračila morebitne škode. Od trenutka odstopa banke od pogodbe, namreč tožeča stranka, na katero je z izplačilom zavarovalnine prešla terjatev banke, plačila takšnih obresti ne more več utemeljevati na pogodbenem temelju. Banka in posledično tožeča stranka, ki je zaradi nastopa zavarovalnega primera in plačila zavarovalnine vstopila v njene pravice v razmerju do tožene stranke, pa je upravičena od dolgovanih denarnih zneskov zahtevati zakonske zamudne obresti. Takšna pravna diagnoza primera ima torej za posledico zaključek, da tožena stranka banki in sedaj tožeči stranki ni dolgovala glavnice ter stranskih terjatev, temveč dve glavnici (eno za vračilo posojenega denarnega zneska zaradi odpadlega pravnega temelja in eno iz naslova povračila škode) ter stransko terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Glede na pojasnjeno, za vračunavanje delnega plačila ni več mogoče uporabiti zgolj določbe 288. člena OZ, temveč je treba upoštevati tudi določbo 287. člena OZ, v skladu s katero se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, ob odsotnosti sporazuma upnika in dolžnika o vračunavanju, kakor tudi dolžnikove izjave o vračunavanju, ter ob obstoju okoliščine, da je hkrati zapadlo več obveznosti, pri čemer so vse enako (ne)zavarovane, dolžniku so vse v enako breme, nastale pa so tudi istočasno, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.
dovoljenost pritožbe – pravi interes – pravnomočno končan pravdni postopek – vročanje fizični osebi – dejansko bivališče
Iz spisa je razvidno, da je postopek pravnomočno končan. Pravda je torej zaključena. Zato ni podan pravni interes za pritožbo in je ta nedovoljena v smislu 3. odst. 343. čl. ZPP.
ZPP v 140. čl. in nadaljnjih vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje (kar je pogojeno z dejanskim bivanjem), in ne na njihovo prebivališče (kar je pogojeno s formalno registracijo). Ni mogoče preprosto po pravilih 141. in 142. čl. ZPP vročitve opraviti tako, da bi vročevalec pustil obvestilo na naslovu prebivališča, kot je vpisan v Centralni register prebivalstva, čeprav tam toženec dejansko ne stanuje več, in bi se vročitev s tem štela za opravljeno. Vročitev mora namreč biti opravljena na naslovu toženčevega dejanskega stanovanja, pri čemer si sodišče lahko pomaga s postopki ugotavljanja prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča.
sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave
Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranka izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Takšnih pritožbenih razlogov toženec v pritožbi ne navaja.
vročitev vabila stranki za glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu
Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta niso bili pravilno vabljeni na prvi narok, imajo pa pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok in se je naroka tudi udeležil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062572
SPZ člen 70.
delitev solastnine – delitev v naravi – civilna delitev – upravičen interes
Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.
prenehanje pooblastila pravne osebe - stranka v postopku – dovoljenost pritožbe – nadaljevanje postopka - vročanje fizični osebi
S prenehanjem stranke je prenehalo tudi pooblastilo, ki ga je dala odvetniku R. K. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo družbe V., ki jo je vložil odvetnik R. K. brez pooblastila oziroma za neobstoječo pravno osebo, zavrglo.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – prekinitev zapuščinskega postopka – status stranke v zapuščinskem postopku
M. L. je stranka zapuščinskega postopka, saj uveljavlja določeno pravico iz zapuščine, to je pravico do dedovanja. Za njen status stranke ni pomembno, ali se je odpovedala dedovanju po zapustnici in ali bo s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo.
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja namreč glede na to, da mu upnik ni ugovarjal, v skladu z že zgoraj navedenimi zakonskimi določbami velja za dokončnega in je izvršilni naslov. Upnik je z njegovim poplačilom v skladu s petim odstavkom 38.c člena ZIZ plačal nadaljnje izvršilne stroške (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ki so bili za izvršbo potrebni in mu jih mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti dolžnik. Glede na to, da gre za stroške plačila izvršitelja (za njegovo delo in njegove stroške) na podlagi dokončnega obračuna, ki je izvršilni naslov, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka ni imelo nobenih razlogov za dvom o potrebnosti teh nadaljnjih izvršilnih stroškov. V kolikor sodišče prve stopnje ni dvomilo, da je upnik na podlagi navedenega dokončnega obračuna izvršitelja poplačal v celoti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi moralo tudi dolžniku naložiti v povrnitev navedene nadaljnje izvršilne stroške upnika v celoti. Upniku so namreč nastali stroški celotnega poplačila izvršiteljeve terjatve po obračunu, zoper katerega ni ugovarjal, zato mu ni bilo potrebno z računi izkazovati dejanskega nastanka stroškov po posameznem v izvršiteljevem obračunu zajetem računu.
popravek - objava popravka – prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost terjatve - neznatna škoda upnika
ZIZ v 3. odst. 270. člena res predpisuje, da upniku ni treba dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati.
V skladu s 1. odst. 60. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini pridobi s sklenitvijo pravnega posla in izročitvijo stvari v posest pridobitelja. Tožeča stranka bi tako morala dokazati, da je bil pokojnik tisti, ki je sporni avtomobil pridobil s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in da je bil avtomobil nato v njegovi posesti.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica glede zatrjevane ustne darilne pogodbe morala dokazati, da se ji je pokojni oče zavezal izročiti ves denar od prodaje vrednostnih papirjev in hkrati, da je bil denar iz računa pokojnika prenakazan na tožničin osebni račun. Ustna darilna pogodba namreč velja le, če darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca, tako da ta lahko z njo prosto razpolaga.
Sodišče prve stopnje se o spremembi tožbenega zahtevka ni izreklo, ali ga dopusti ali ga ne dopusti. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke 339. člena ZPP.
nepristop priče na narok – opravičen izostanek z naroka – denarna kazen kot sekundarna sankcija
Ob upoštevanju pravočasne predložitve opravičila, iz katerega izhaja, da so ji bile s strani delodajalca odrejene službene obveznosti izven delovnega mesta, ki so ji preprečile udeležbo na naroku, priči ni mogoče očitati, da svojega izostanka z naroka za glavno obravnavo ni opravičila.
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286.b, 287, 287/2. ZpSto-1 člen 54, 54/2, 55, 55/2-4, 55/5. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve.
povrnitev škode - odgovornost pošte - opravljanje poštnih storitev - odgovornost delavca - izročitev pošiljke tretji osebi - posredna škoda
Delavka prvotoženke ni ravnala v skladu s poklicno skrbnostjo, ko je izročila pošiljko nepooblaščeni osebi, ne da bi preverila istovetnost prinosnika obvestila in je ravnala v nasprotju z določbami Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 58/2004), ki podrobno predpisujejo dolžnost vročevalca, da ta preveri istovetnost prejemnika.
Tožnikova škoda, ki je v tem, da je nekdo z njegovega računa dvigoval denar v vtoževani višini, je v neposredni vzročni zvezi z nepravilnim poslovanjem prvotoženke oziroma je neupravičeni tretji osebi, s tem bila neposredno omogočena zloraba bančne kartice tožnika.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
OZ člen 39, 86, 122. ZST-1 člen 31, 32. ZODVT člen 21.
najemna pogodba – izpraznitev prostora – ničnost pogodbe – oddaja prostora v najem večim najemnikom - odmera odvetniških storitev – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Okoliščina, da je tožeča stranka sklenila za iste poslovne prostore dve najemni pogodbi z različnima najemnikoma, ne pomeni nedopustne podlage v smislu 39. čl. OZ. Podlaga najemne pogodbe je v odplačni rabi prostorov. Nikakršne pravne ovire ni za hkratno odplačno rabo istega prostora s strani več najemnikov, če jo dejanske okoliščine primera omogočajo. Ovire so torej lahko samo dejanske, teh pa tožena stranka ni zatrjevala. Tudi ni zatrjevala kršitve moralnih ali etičnih norm , za katero bi lahko šlo v primeru nepoštenega najemodajalca, ki isti prostor odda dvema najemnikom brez njune vednosti.
Ob uporabi 21. člena ZODVT v zvezi s 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni oziroma se odmerijo odvetniške storitve po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. čl. zakona ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
predlog za izvršbo – nepopolna tožba – vložitev nove tožbe
Vložitev nove tožbe ni dopolnitev oziroma ravnanje v skladu s sklepom sodišča, zaradi česar izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da tožeča stranka že vložene tožbe (predloga za izvršbo) ni dopolnila.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.