začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pogoj po 1. alineji 2. odstavka 272. člena ZIZ ni izpolnjen oziroma tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ni podala konkretnih trditev glede okoliščin, s katerimi bi utemeljevala, da želi prvotožena stranka nepremičnino odtujiti ali obremeniti, tega ni niti zatrjevala, še manj pa izkazala.
Ustava člen 26. ZIKS člen 93, 93/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 6. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 13.
opustitev nadzora nad zaporniki - nadzor nad zaporniki
Toženka (oz. njen zavarovanec) ni ustrezno reagirala ob ugotovljeni konfliktnosti I.B., zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o protipravnosti opustitve.
določen zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – višina najemnine
Tožbeni zahtevek v tožbi na sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino mora vsebovati celotno najemno pogodbo oz. vse obvezne sestavine najemne pogodbe, tudi višino najemnine. Višine najemnine ni mogoče določiti zgolj opisno s sklicevanjem na mnenje izvedenca, ki bo postavljen šele v postopku.
vročitev vabila stranki za glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu
Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta niso bili pravilno vabljeni na prvi narok, imajo pa pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok in se je naroka tudi udeležil.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 15, 15. a, 15.b, 15.c.
pristojnost sodišča Republike Slovenije – spletne igre na srečo v EU – potrošniki – poklicna dejavnost
Glede na konkretne okoliščine predmetne zadeve, kot tudi pravne ureditve spletnih iger na srečo v EU je tožnike šteti za potrošnike v okviru člena 15 Uredbe.
Tožniki za opravljanje dejavnosti iger na srečo niso registrirani, torej igranje pokra pravno ni mogoče ovrednotiti kot njihovo poklicno dejavnost.
Po določbi 1. odst. 155. člena ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upošteva sodišče tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
Ker tožeča stranka ni dokazala, niti zatrjevala obstoja zakonskega pogoja ničnosti obravnavanega dela notarskega zapisa, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo.
sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave
Sodbo na podlagi pripoznave lahko stranka izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Takšnih pritožbenih razlogov toženec v pritožbi ne navaja.
izvedenec – nagrada izvedenca – vrnitev v prejšnje stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Dlje časa trajajoča bolezen, kot jo zatrjuje pritožnik, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z ustavno odločbo Up-184/98 je bil namreč postavljen pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, in sicer nenadnost in nepredvidljivost bolezni, ker sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku preko pooblaščenca.
pogodba o trgovskem zastopanju – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – odpravnina
Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, če ni upoštevalo mnenj izvedencev o tem, katera pot bi bila najprimernejša, saj v tem delu, ker gre za pravno presojo, mnenjem ni bilo dolžno slediti.
ničnost pogodbe – oderuška pogodba – stiska in lahkomiselnost
Ocena vseh okoliščin primera je, da tožnica ni bila žrtev oderuštva. Tožnica je bila sama tista, ki je najemala kredite in kreditodajalce zavajala z originalnimi pogodbami za stanovanje. Tožnica je pri najemanju posojil ravnala prefrigano in zato ni možno reči, da je bila neizkušena in lahkomiselna, zato ji ni slediti, da je njen položaj ocenjevati kot stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost oziroma kot osebno stisko.
Vzdrževalec ceste lahko odgovarja le po načelih krivdne odgovornosti, če je za nastalo škodo podana njegova krivda, torej opustitev dolžnega ravnanja.
Da bi se lahko razbremenila odgovornosti, bi morala druga toženka dokazati, da je v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bil dolžan ukrepati profesionalno skrben vzdrževalec javne ceste. Merilo skrajne skrbnosti narekuje vzdrževalcu ceste kot strokovnjaku, da mora v dvomu izvesti vse preventivne ukrepe.
OZ člen 39, 86, 122. ZST-1 člen 31, 32. ZODVT člen 21.
najemna pogodba – izpraznitev prostora – ničnost pogodbe – oddaja prostora v najem večim najemnikom - odmera odvetniških storitev – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Okoliščina, da je tožeča stranka sklenila za iste poslovne prostore dve najemni pogodbi z različnima najemnikoma, ne pomeni nedopustne podlage v smislu 39. čl. OZ. Podlaga najemne pogodbe je v odplačni rabi prostorov. Nikakršne pravne ovire ni za hkratno odplačno rabo istega prostora s strani več najemnikov, če jo dejanske okoliščine primera omogočajo. Ovire so torej lahko samo dejanske, teh pa tožena stranka ni zatrjevala. Tudi ni zatrjevala kršitve moralnih ali etičnih norm , za katero bi lahko šlo v primeru nepoštenega najemodajalca, ki isti prostor odda dvema najemnikom brez njune vednosti.
Ob uporabi 21. člena ZODVT v zvezi s 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni oziroma se odmerijo odvetniške storitve po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. čl. zakona ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
predlog za izvršbo – nepopolna tožba – vložitev nove tožbe
Vložitev nove tožbe ni dopolnitev oziroma ravnanje v skladu s sklepom sodišča, zaradi česar izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da tožeča stranka že vložene tožbe (predloga za izvršbo) ni dopolnila.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
domneva umika napovedi pritožbe - predlog za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse
Vročitev neutemeljenega predloga za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse ne odloži nastanka taksne zamude in nastopa fikcije umika napovedi pritožbe.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.
nepristop priče na narok – opravičen izostanek z naroka – denarna kazen kot sekundarna sankcija
Ob upoštevanju pravočasne predložitve opravičila, iz katerega izhaja, da so ji bile s strani delodajalca odrejene službene obveznosti izven delovnega mesta, ki so ji preprečile udeležbo na naroku, priči ni mogoče očitati, da svojega izostanka z naroka za glavno obravnavo ni opravičila.