Sankcija ničnosti je predvidena za primere protiustavnih, nazakonitih in nemoralnih pravnih poslov, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo.
pogodbeno pravo – izpolnitev pogodbe – zamuda pri izpolnitvi – dogovor o odlogu izpolnitve - pritožbena novota – pogodbena kazen
S tem, ko je bilo med strankama sporazumno dogovorjeno, da lahko tožnik plača kupnino kasneje, ko mu bo banka sprostila sredstva odobrenega posojila, ni mogoče več šteti, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom svoje obveznosti. Tožena stranka mu je namreč izpolnitev obveznosti odložila, pri tem pa si ni izrecno pridržala pravice terjati zamudne obresti za čas odložitve obveznosti.
popravek - objava popravka – prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
Obnovitveni razlog iz 5. točke 394. čl. ZPP predpostavlja pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, s katero bi bila priča obsojena zaradi krive izpovedbe, te pravnomočne sodbe pa toženka ne navaja v svojem predlogu, kot tudi ne navaja, zakaj se kazenski postopek ne more uvesti.
vročitev vabila stranki za glavno obravnavo - zastopanje po pooblaščencu
Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta niso bili pravilno vabljeni na prvi narok, imajo pa pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok in se je naroka tudi udeležil.
Tožeča stranka ni dokazala okoliščin, ki bi utemeljevale predlog za odlog izvršbe. Predlog je utemeljevala le z navedbo, da se ji, glede na izredno visok znesek takse za revizijo, omogoči odlog.
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 64, 68, 68/1, 68/2, 160, 160/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3, 200/3-1, 213, 213/1. OZ člen 270, 270/1, 1027.
odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave – pravica do glasovanja – zavarovana terjatev – verjetno izkazana terjatev – verjetnost terjatve ločitvenega upnika
Sodišče ne odloča o verjetnosti terjatev ločitvenih upnikov. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je namreč v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave. Če prisilna poravnava na njegove pravice ne vpliva, torej upnik ne glasuje in sodišče v postopku prisilne poravnave ne odloča o verjetnosti njegove terjatve.
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja namreč glede na to, da mu upnik ni ugovarjal, v skladu z že zgoraj navedenimi zakonskimi določbami velja za dokončnega in je izvršilni naslov. Upnik je z njegovim poplačilom v skladu s petim odstavkom 38.c člena ZIZ plačal nadaljnje izvršilne stroške (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ki so bili za izvršbo potrebni in mu jih mora v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti dolžnik. Glede na to, da gre za stroške plačila izvršitelja (za njegovo delo in njegove stroške) na podlagi dokončnega obračuna, ki je izvršilni naslov, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka ni imelo nobenih razlogov za dvom o potrebnosti teh nadaljnjih izvršilnih stroškov. V kolikor sodišče prve stopnje ni dvomilo, da je upnik na podlagi navedenega dokončnega obračuna izvršitelja poplačal v celoti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, bi moralo tudi dolžniku naložiti v povrnitev navedene nadaljnje izvršilne stroške upnika v celoti. Upniku so namreč nastali stroški celotnega poplačila izvršiteljeve terjatve po obračunu, zoper katerega ni ugovarjal, zato mu ni bilo potrebno z računi izkazovati dejanskega nastanka stroškov po posameznem v izvršiteljevem obračunu zajetem računu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
zastaranje terjatve na povračilo škode zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – škoda zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Tožnik zahteva, da mu toženca povrneta premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku. V konkretnem primeru je kupec pridobil lastninsko pravico s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, kar pomeni, da je s tem trenutkom tožniku nastala škoda, ki bi jo eventuelno odgovorna oseba lahko povrnila le z reparacijo škode.
športni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje športnih objektov – družbena lastnina
64. člen ZSpo določa dve navidez vzporedni, v resnici pa zaporedni vrsti lastninjenja športnih objektov, ki so bili ob uveljavitvi zakona v družbeni lastnini. Prvo je bilo časovno omejeno in je veljalo za tiste športne objekte, za katere je v zakonsko predvidenem roku pristojni organ lokalne skupnosti odločil, da so občinskega pomena. S tem so postali lastnina lokalne skupnosti.
Temu se lahko društvo upre le, če na objektih izkaže lastninsko pravico, torej tedaj, ko bi lokalna skupnost za objekte občinskega pomena razglasila objekte, ki niso bili v družbeni lastnini, temveč v lasti društva ali druge pravne ali fizične osebe.
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovore tožene stranke o obstoju deljene odgovornosti po določbi 171. čl. OZ oziroma o prispevku oškodovanca k nastanku škode. Kazenska obsodilna sodba namreč na ta vprašanja ne odgovarja, zato je napačno stališče pritožbe tožeče stranke, da je že iz opisa kaznivega dejanja jasno, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odgovoren za nastanek škodnega dogodka, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno v strahu za svoje življenje.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.
OZ člen 39, 86, 122. ZST-1 člen 31, 32. ZODVT člen 21.
najemna pogodba – izpraznitev prostora – ničnost pogodbe – oddaja prostora v najem večim najemnikom - odmera odvetniških storitev – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Okoliščina, da je tožeča stranka sklenila za iste poslovne prostore dve najemni pogodbi z različnima najemnikoma, ne pomeni nedopustne podlage v smislu 39. čl. OZ. Podlaga najemne pogodbe je v odplačni rabi prostorov. Nikakršne pravne ovire ni za hkratno odplačno rabo istega prostora s strani več najemnikov, če jo dejanske okoliščine primera omogočajo. Ovire so torej lahko samo dejanske, teh pa tožena stranka ni zatrjevala. Tudi ni zatrjevala kršitve moralnih ali etičnih norm , za katero bi lahko šlo v primeru nepoštenega najemodajalca, ki isti prostor odda dvema najemnikom brez njune vednosti.
Ob uporabi 21. člena ZODVT v zvezi s 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni oziroma se odmerijo odvetniške storitve po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. čl. zakona ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati niti pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu o preizkusu terjatev niti pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0064525
ZPP člen 325, 327, 327/3, 328. ZDen člen 72, 72/2.
dopolnilna sodba – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – izdaja dopolnilne sodbe brez predloga stranke – pasivna legitimacija – pravno nasledstvo – nadomestilo za nezmožnost koriščenja – zavezanec za plačilo odškodnine
Tretji odstavek 327. člena ZPP določa prisilno (ex lege) prekvalifikacijo vloge (ob izpolnitvi določenih pogojev), zaradi katere mora sodišče (po uradni dolžnosti) pritožbo obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe in samo po sebi ne izključuje v sodni praksi načeloma dopustne diskrecijske opcije sodišča, da lahko prekvalificira vlogo (ali njen del) zaradi njene vsebine, saj naziv, s katerim je stranka vlogo poimenovala, ni ključnega pomena pri opredelitvi pravnega sredstva, ki ga vloga dejansko vsebuje pač pa je to njena vsebina.
Univerzalno pravno nasledstvo učinkuje ex tunc in ex nunc, in je zato nerelevantno, če je naslednik v času nastanka obveznosti svojega prednika že obstajal.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3 in 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – objava sklepa o preizkusu terjatev
Pri prekinitvi postopka v pravdni zadevi zaradi začetega stečaja je potrebno za nadaljevanje postopka uporabiti določbe 301.člena ZFPPIPP, ne pa 1. odstavka 208. člena ZPP, saj je stečajni zakon v odnosu do ZPP specialnejši predpis. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka je tako odvisno od delovanja upnika, ki mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, sicer njegova prerekana terjatev preneha. Glede na omenjeno določbo stečajnega zakona je tudi nepravilno, da sodišče pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pozove stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo.
ZPP revizijo, tako dopuščeno kot dovoljeno, obravnava kot enoten institut, pritožbeno sodišče sodi, da odvetniku, v primeru, ko VSRS s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje ni potrebno predložiti novega pooblastila. Da je odvetnik s strani pravdne stranke pooblaščen „tudi“ za vložitev revizije, je namreč razvidno iz sklepa o dopustitvi revizije, ki ga je stranka reviziji dolžna priložiti. V primeru, da pa bi pravdna stranka za vložitev revizije pooblastila drugega odvetnika (torej ne tistega, ki je zanjo vložil predlog za dopustitev revizije), bi „novi“ odvetnik sodišču prve stopnje novo pooblastilo moral predložiti.
predlog za izvršbo – nepopolna tožba – vložitev nove tožbe
Vložitev nove tožbe ni dopolnitev oziroma ravnanje v skladu s sklepom sodišča, zaradi česar izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da tožeča stranka že vložene tožbe (predloga za izvršbo) ni dopolnila.