OZ člen 343. ZDavP člen 20, 97, 97/5. ZDavP-2 člen 87, 125, 125/3, 126/5, 126a, 418. ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 350, 350/2, 366, 366/1. ZZK-1 člen 6.
zastaranje davčne obveznosti – zastaranje terjatve zavarovane s hipoteko – začetek teka zastaralnega roka – absolutno zastaranje – relativno zastaranje
v skladu s prvim odstavkom 126a. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o absolutnem zastaranju pravice do odmere in izterjave davčne obveznosti (vsebovane v petem odstavku 126. člena ZDavP-2) davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.
pogodba o trgovskem zastopanju – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – odpravnina
Ker je tožeča stranka kršila navodila tožene stranke (naročitelja) o načinu poslovanja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeno zadostuje za ugotovitev, da obstoji resen razlog za odpoved posredniške pogodbe brez odpovednega roka.
Vzdrževalec ceste lahko odgovarja le po načelih krivdne odgovornosti, če je za nastalo škodo podana njegova krivda, torej opustitev dolžnega ravnanja.
Da bi se lahko razbremenila odgovornosti, bi morala druga toženka dokazati, da je v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bil dolžan ukrepati profesionalno skrben vzdrževalec javne ceste. Merilo skrajne skrbnosti narekuje vzdrževalcu ceste kot strokovnjaku, da mora v dvomu izvesti vse preventivne ukrepe.
Taksni zavezanec za plačilo sodne takse je res tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega procesnega dejanja. Vendar te določbe ni razlagati tako ozko, da bi takso lahko plačal le taksni zavezanec sam, torej je drug zanj ne bi mogel plačati. Da je odločilno plačilo takse in ne, kdo takso dejansko plača, je zaključiti tudi iz ZPP, kjer je pogoj za nadaljevanje postopka, da je določena taksa plačana, pa ni izrecno določeno, da bi moral takso plačati ravno taksni zavezanec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062572
SPZ člen 70.
delitev solastnine – delitev v naravi – civilna delitev – upravičen interes
Ni materialnopravne ovire, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ali moglo določenih solastnih nepremičnin razdeliti tako, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, predvsem če je med novimi solastniki o takšni solastnini soglasje.
Ker tožeča stranka ni dokazala, niti zatrjevala obstoja zakonskega pogoja ničnosti obravnavanega dela notarskega zapisa, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo.
ničnost pogodbe – oderuška pogodba – stiska in lahkomiselnost
Ocena vseh okoliščin primera je, da tožnica ni bila žrtev oderuštva. Tožnica je bila sama tista, ki je najemala kredite in kreditodajalce zavajala z originalnimi pogodbami za stanovanje. Tožnica je pri najemanju posojil ravnala prefrigano in zato ni možno reči, da je bila neizkušena in lahkomiselna, zato ji ni slediti, da je njen položaj ocenjevati kot stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost oziroma kot osebno stisko.
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, če ni upoštevalo mnenj izvedencev o tem, katera pot bi bila najprimernejša, saj v tem delu, ker gre za pravno presojo, mnenjem ni bilo dolžno slediti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067695
OZ člen 111, 287, 288, 299, 299/2, 347, 347/1, 352, 352/3, 357, 357/6, 417, 963.
kreditna pogodba – odstop od kreditne pogodbe – zavarovalnina – prehod terjatev – razdrta pogodba – vračunavanje – delno plačilo
Odstop od pogodbe pomeni njeno razdrtje, zaradi česar sta stranki v skladu s 111. členom OZ prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. V trenutku odstopa banke od pogodbe le-ta zato ni več imela terjatve na izpolnitev pogodbe, temveč zgolj še terjatev na povračilo posojenega zneska denarja, tj. glavnice po pogodbi, zmanjšane za že plačane obroke, ter pravico do povračila morebitne škode. Od trenutka odstopa banke od pogodbe, namreč tožeča stranka, na katero je z izplačilom zavarovalnine prešla terjatev banke, plačila takšnih obresti ne more več utemeljevati na pogodbenem temelju. Banka in posledično tožeča stranka, ki je zaradi nastopa zavarovalnega primera in plačila zavarovalnine vstopila v njene pravice v razmerju do tožene stranke, pa je upravičena od dolgovanih denarnih zneskov zahtevati zakonske zamudne obresti. Takšna pravna diagnoza primera ima torej za posledico zaključek, da tožena stranka banki in sedaj tožeči stranki ni dolgovala glavnice ter stranskih terjatev, temveč dve glavnici (eno za vračilo posojenega denarnega zneska zaradi odpadlega pravnega temelja in eno iz naslova povračila škode) ter stransko terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Glede na pojasnjeno, za vračunavanje delnega plačila ni več mogoče uporabiti zgolj določbe 288. člena OZ, temveč je treba upoštevati tudi določbo 287. člena OZ, v skladu s katero se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, ob odsotnosti sporazuma upnika in dolžnika o vračunavanju, kakor tudi dolžnikove izjave o vračunavanju, ter ob obstoju okoliščine, da je hkrati zapadlo več obveznosti, pri čemer so vse enako (ne)zavarovane, dolžniku so vse v enako breme, nastale pa so tudi istočasno, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.
dovoljenost pritožbe – pravi interes – pravnomočno končan pravdni postopek – vročanje fizični osebi – dejansko bivališče
Iz spisa je razvidno, da je postopek pravnomočno končan. Pravda je torej zaključena. Zato ni podan pravni interes za pritožbo in je ta nedovoljena v smislu 3. odst. 343. čl. ZPP.
ZPP v 140. čl. in nadaljnjih vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje (kar je pogojeno z dejanskim bivanjem), in ne na njihovo prebivališče (kar je pogojeno s formalno registracijo). Ni mogoče preprosto po pravilih 141. in 142. čl. ZPP vročitve opraviti tako, da bi vročevalec pustil obvestilo na naslovu prebivališča, kot je vpisan v Centralni register prebivalstva, čeprav tam toženec dejansko ne stanuje več, in bi se vročitev s tem štela za opravljeno. Vročitev mora namreč biti opravljena na naslovu toženčevega dejanskega stanovanja, pri čemer si sodišče lahko pomaga s postopki ugotavljanja prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068241
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 212.
začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – verjeten izkaz nevarnosti – neizkazana nevarnost – nujno preživljanje - povezanost trditvenega in dokaznega bremena – višina preživnine
Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.
Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – parcelacija nepremičnine – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – priposestvovanje nepremičnine
V tem sporu gre za združitev zahtevkov dveh tožnikov, ki sta oba priposestvovala del nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisano na toženko A.B. Zato mora sodišče v izreku odločiti o usodi celotne parcele, ki bo po pravnomočnosti sodbe razdeljena med oba tožnika s tem, da bo treba najprej urediti parcelacijo, kjer se ukine stara parcela in oblikujejo v njenem obsegu nove parcele.
domneva umika napovedi pritožbe - predlog za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse
Vročitev neutemeljenega predloga za podaljšanje zakonskega roka za plačilo sodne takse ne odloži nastanka taksne zamude in nastopa fikcije umika napovedi pritožbe.
ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati niti pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu o preizkusu terjatev niti pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
OZ člen 39, 86, 122. ZST-1 člen 31, 32. ZODVT člen 21.
najemna pogodba – izpraznitev prostora – ničnost pogodbe – oddaja prostora v najem večim najemnikom - odmera odvetniških storitev – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Okoliščina, da je tožeča stranka sklenila za iste poslovne prostore dve najemni pogodbi z različnima najemnikoma, ne pomeni nedopustne podlage v smislu 39. čl. OZ. Podlaga najemne pogodbe je v odplačni rabi prostorov. Nikakršne pravne ovire ni za hkratno odplačno rabo istega prostora s strani več najemnikov, če jo dejanske okoliščine primera omogočajo. Ovire so torej lahko samo dejanske, teh pa tožena stranka ni zatrjevala. Tudi ni zatrjevala kršitve moralnih ali etičnih norm , za katero bi lahko šlo v primeru nepoštenega najemodajalca, ki isti prostor odda dvema najemnikom brez njune vednosti.
Ob uporabi 21. člena ZODVT v zvezi s 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta ne glede na to, ali se ta vrednost med postopkom spremeni oziroma se odmerijo odvetniške storitve po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. čl. zakona ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 286.b, 287, 287/2. ZpSto-1 člen 54, 54/2, 55, 55/2-4, 55/5. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve.
povrnitev škode - odgovornost pošte - opravljanje poštnih storitev - odgovornost delavca - izročitev pošiljke tretji osebi - posredna škoda
Delavka prvotoženke ni ravnala v skladu s poklicno skrbnostjo, ko je izročila pošiljko nepooblaščeni osebi, ne da bi preverila istovetnost prinosnika obvestila in je ravnala v nasprotju z določbami Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 58/2004), ki podrobno predpisujejo dolžnost vročevalca, da ta preveri istovetnost prejemnika.
Tožnikova škoda, ki je v tem, da je nekdo z njegovega računa dvigoval denar v vtoževani višini, je v neposredni vzročni zvezi z nepravilnim poslovanjem prvotoženke oziroma je neupravičeni tretji osebi, s tem bila neposredno omogočena zloraba bančne kartice tožnika.