Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da verjetno izkaže t.i. intervencijski interes. Ta je podan, če je s stransko, kateri se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid postopka vplival na njuno pravno razmerje.
ZDR člen 130. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih (2002) člen 2, 2/2. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2.
javni uslužbenec - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Dejstvi, da tožnik v primeru kombinacije prevoza s svojim avtomobilom (za kar bi prejel kilometrino) in javnega prevoza v službo ne bi uspel priti pravočasno in da je tožnikova časovna izguba za prihod na delo in z dela večja kot dve uri, ne pomenita, da ima pravico do kilometrine za celotno pot od doma do službe, ampak ima le pravico do povračila stroškov za dražji javni prevoz.
plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Delodajalec v zasebnem sektorju se lahko z delavcem dogovori za višjo plačo, kot jo za posamezni tarifni razred določa panožna kolektivna pogodba. Tak dogovor je lahko sklenjen v pisni obliki (v pogodbi o zaposlitvi) ali ustno. Če je ustni dogovor o višji plači dokazan, mora delodajalec delavcu dogovorjeno plačo izplačevati in je ne sme enostransko znižati.
ZIZ člen 272. ZDR člen 87, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 141.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazovanje - vročitev
Okoliščina, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku vročena, tako da je bila puščena v nabiralniku, sama po sebi ne pomeni nezakonitosti, saj ZPP omogoča tudi takšno vročitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6, 90, 90/3. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4, 102. ZOFVI člen 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - ustrezna zaposlitev - vzgoja in izobraževanje - vročitev odpovedi
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot učitelj športne vzgoje za nedoločen čas, ko je bila pri njem z dokončno odločbo ZPIZ ugotovljena III. kategorija invalidnosti. Tožniku je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kar je bila tožena stranka dolžna upoštevati. Tako je ravnala zakonito, ker je po pridobitvi dopolnilnega izvedenskega mnenja o ustreznosti ponujenega delovnega mesta učitelja v oddelku podaljšanega bivanja tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ter mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega tožnik izpolnjuje tudi pogoje po ZOFVI in Pravilniku o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli.
stroški postopka - stroški priče - stroški izvedenca
Oseba, ki je v postopku zaslišana kot priča, nima pravice do nagrade, ki gre izvedencu, četudi je sicer s strani Ministrstva za pravosodje imenovana za izvedenca.
ZDR člen 172, 173. ZPP člen 102, 102/1, 102/2, 124, 124/2, 286.b.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - prenehanje delovnega razmerja - študijski dopust - nadomestilo plače - narok za glavno obravnavo - zapisnik z naroka - jezik v postopku - pravočasno grajanje procesnih napak
Če je toženec podal predlog, da ustni postopek pred sodiščem spremlja v svojem jeziku po tolmaču, saj sodišče prve stopnje samo ni moglo sklepati, da ne razume slovenskega jezika, bi moral - ker njegov predlog v zapisniku z naroka za glavno obravnavo ni naveden - ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Ker pa tega ni storil (pri čemer se ne more sklicevati na dejstvo, da je bil izvod zapisnika izročen njegovemu pooblaščencu in ne njemu osebno), pa ne more uveljavljati kršitve v zvezi s pravico spremljati obravnavo v svojem jeziku v pritožbenem postopku.
nesklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov
Tožnica ni zmogla svojega trditvenega bremena, saj trditvena podlaga tožbe ne zajema vseh pravno pomembnih dejstev. Tožnica v svojih navedbah ni konkretizirala vtoževanih stroškov po vrsti, v kolikšni višini so nastali za celoten objekt in v kolikšnem znesku naj bi bremenili toženca. Ob odsotnosti posameznih relevantnih trditev sploh ni mogoče preveriti utemeljenosti zahtevka po višini oziroma pravilnosti izračuna vtoževanih zneskov.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0055488
ZIZ člen 53. ZMZPP člen 4, 52. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. člen 2, 22, 22-5, 23, 23-1, 25, 66, 76.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti - plačilni nalog v pravdnem postopku - dogovor o pristojnosti - pristojnost tujega sodišča - mednarodna pristojnost - priznanje in izvršitev sodnih odločb - Bruseljska uredba - uredba sveta št. 44/2001 - določitev pristojnosti
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pred dovolitvijo izvršbe sodišče odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku. Gre za vsebinsko odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe in je zato po mnenju višjega sodišča treba vprašanje mednarodne pristojnosti v tem primeru reševati na isti način, kot v postopku izdaje plačilnega naloga. Višje sodišče je zato v zvezi z vprašanjem mednarodne pristojnosti odločalo na isti način, kot če bi šlo za tožbo.
Glede na to, da veljaven dogovor o pristojnosti izključuje splošno pristojnost po členu 2 BU, izključna pristojnost slovenskega sodišča po 22. členu BU pa ni podana, je upnik vložil predlog za izvršbo pred nepristojnim sodiščem. Glede na navedeno je sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo, vse na podlagi 23. člena BU.
izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - krivdno ravnanje in opustitev - odvisne družbe - škodljivi pravni posel
Pogoji za izključitev družbenika iz družbe v 3. odst. 501. čl. ZGD-1 so našteti le primeroma. Vendar pa iz zakonske dikcije in iz namena ureditve po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da lahko izključitveni razlog predstavlja le krivdno ravnanje ali opustitev družbenika, ne more pa biti takšen razlog dejstvo, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi.
nesreča pri delu - začasna zadržanost od dela - nadomestilo plače
Ni bistven vzrok za prometno nesrečo (ki naj bi jo povzročil tožnik sam), ampak je bistveno, da se je prometna nesreča zgodila v času tožnikove poti z dela, tako da se šteje za nesrečo pri delu. Za čas, ko je bil tožnik zaradi posledic te nesreče v bolniškem staležu, je upravičen do 100 % nadomestila plače.
ZDR člen 31, 31/1, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo – izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Nekatere obveznosti iz delovnega razmerja so (lahko) določene v pogodbi o zaposlitvi, nekatere pa so določene že z zakonom, predvsem so to nekatere temeljne obveznosti, kot na primer obveznost opravljati delo, upoštevati navodila delodajalca in podobne. Te obveznosti je delavec dolžan upoštevati, dolžan je opravljati delo, kot mu je naloženo, četudi nima sklenjene (pisne) pogodbe o zaposlitvi. Tako je bila tudi tožnica dolžna opravljati delo, ki ji ga je naložila tožena stranka, tako kot ji je bilo naloženo z navodili. Za kršitve, ki jih je tožena stranka ocenila za hujše, pa je (lahko) zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3102, 3210.
stroški postopka – izpolnitveni rok – ZOdvT – nagrada za narok – nagrada za pritožbo
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka ni določilo izpolnitvenega roka, s tem ni kršilo pravil postopka niti ni zmotno uporabilo materialnega prava, ampak se šteje, da velja splošni izpolnitveni rok 15 dni.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1. OZ člen 29.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ponudba – sprejem ponudbe – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožena stranka ni sprejela predloga za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki ga je podala tožnica. Tega predloga pa tudi ni mogla tožena stranka sama, brez volje oziroma soglasja tožnice, prekvalificirati v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, in tožnici na njeni podlagi zaključiti delovnega razmerja.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/1, 86, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 14, 82, 83.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - razlaga pogodb - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče razlagati, tako da bi se ugotavljalo, kakšno odpoved je imel delodajalec v mislih (ali redno ali izredno), ampak je treba njeno zakonitost presojati glede na vsebino odpovedi. To pomeni, da odpoved, ki je označena za izredno, ne more biti zakonita kot redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, čeprav za to izpolnjuje vse pogoje.
Ker tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožniku plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, izplačala (v gotovini, na roke), je tožbeni zahtevek iz naslova plačila plač utemeljen.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Kriterij ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki podlaga za obračunavanje plač, je bil v postopku določanja presežnih delavcev uporabljen v skladu s sprejetimi akti in na podlagi objektivnega obravnavanja zaposlenih. Iz tega razloga je bila tožnica na podlagi tega kriterija zakonito izbrana za presežno delavko.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal nevarno delo (delo demontaže starega električnega omrežja) na gradbišču, na katerem tožena stranka ni poskrbela za varno delo, zaradi česar je podana tako krivdna kot objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (leseni drog, na katerem je odstranjeval žice, se je prelomil, tako da je tožnik padel z 5 do 6 metrov višine na asfaltno cesto).
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 274, 274/1.
rok za vložitev tožbe – zamuda roka – zavrženje tožbe
Tožnica bi morala tožbo zoper dokončno odločbo zdravstvene komisije vložiti v roku 30 dni, ki je začel teči naslednji dan po prejemu odločbe. Ker tega ni storila, ampak je tožbo vložila kasneje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.