ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – postopek za uveljavitev oprostitve plačila taks – postopek izterjave sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga.
Ker je predlagatelj v svojem predlogu predlagal zaznambo spora pri neobstoječi nepremičnini, sodišče pa je bilo, upoštevaje 125. člen ZZK-1, na predlog vezano, je odločilo pravilno, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Zaradi stanja zemljiške knjige namreč takšen predlagan vpis, ne glede na vsebino listine, na podlagi katere se vpis predlaga, ni dovoljen.
Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.
Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe ni razvidno, ali je bila predmetna terjatev ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, ni jasno, kaj predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka.
vpogled v zbirko listin – upravičen interes za vpogled v zbirko listin – varstvo osebnih podatkov
Po 196. členu ZZK-1 je treba izkazati upravičen interes za vpogled v zbirko listin oziroma za izdajo prepisa listine. Nedvomno je izkazan upravičen interes, če listina vpliva na pravni položaj vlagatelja zahteve oziroma predlagateljev v sodnih postopkih. Temu interesu pa stoji nasproti tudi interes posameznika, da se zavaruje njegova zasebnost z omejeno dostopnostjo do osebnih podatkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065855
ZPP člen 14, 284, 339, 339/1.
kasko zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče pri ugotavljanju odgovornosti udeležencev za prometno nesrečo ni vezano na odločbo sodnika za prekrške, čeprav temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, ki je bil obravnavan že pri sodniku za prekrške.
soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost – standard povprečno skrbnega človeka
Tudi laik oziroma povprečen človek ve, da se cev, ki prosto leži na tleh, med
praznjenjem cisterne lahko zaradi pritiska nenadzorovano premakne in začne udarjati. Tožnik bi tako moral računati na to nevarnost in biti pri opravilu bolj pazljiv, in sicer ne bi smel v času praznjenja cisterne stati ob oziroma v bližini cevi, ampak bi moral stati zunaj njenega dosega. Zato je tožnik delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe oziroma da sta ga cev in pesek oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče ocenjuje njegov soprispevek na 40 %.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. OZ člen 148, 148/2.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – regresna pravica ZZZS – odškodninski zahtevek ZZZS
V pritožbi tožena stranka navaja, da je v dokaz glede poteka škodnega dogodka predlagala zaslišanje oškodovanca in varnostnega inženirja pri toženi stranki. Vendar to ne drži. Kot dokaz je zaslišanje teh dveh oseb predlagala k svojim navedbam, da podlaga za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ, ki jo je tožeča stranka tudi uveljavljala v tej pravdi, ni podana.
Ker pa za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opomin
Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1.
nagrada upravitelju prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora – zvišanje nadomestila
Upravitelj v predlogu za odmero nagrade ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, ki bi terjale povišanje nadomestila, zato za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP, ni podlage za 30 % zvišanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
Trditve o nastajanju škode toženi stranki zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, kakor tudi trditve o uporabi predmetov hrambe za lastne potrebe s strani tožeče stranke, bi lahko predstavljale le podlago za utemeljitev nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki. Te trditve pa bi bile lahko v povezavi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke relevantne samo pod predpostavko, da bi tožena stranka uveljavljala konkretiziran pobotni ugovor, česar pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni storila.
povrnitev separatnih stroškov – nagrada za narok – preložen narok
Ker je krivdno ravnanje tožene stranke povzročilo preložitev naroka, na katerem bi sodišče izvajalo dokaze in morebiti o zadevi tudi že odločilo, je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki ne glede na izid pravde stroške postopka, ki obsegajo v ZOdvT predvideno nagrado za narok in DDV.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pogodba o delu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – pripoznanost terjatve
Tožeča stranka se je sklicevala na pripoznanje njene terjatve s strani podjemnika, kar pa ne zadošča. Pomembno je namreč, da sta tako terjatev podizvajalca do podjemnika kot tudi terjatev podjemnika do naročnika nesporni oz. da podjemnik prizna obveznost plačila podizvajalcu, naročnik pa prizna obveznost plačila podjemniku do višine njegove obveznosti podizvajalcu. Pri obravnavanju neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika je potrebno namreč upoštevati, da gre za (izjemen) primer, ko zakon dovoljuje takšen zahtevek, četudi njegov naslovnik (naročnik) ni stranka v razmerju z upnikom (podizvajalcem). Pri zahtevku po 631. členu OZ gre za to, da podizvajalec poleg podjemnika nastopi proti naročniku, zato je razumljivo, da slednji ne more biti zavezan k plačilu te terjatve, če ne pripozna obstoječe terjatve podjemnika, v breme zneska katere se bo terjatev podizvajalca tudi plačala.
ZOR člen 192, 192/1. ZVCP člen 27, 27/1. ZPP člen 243.
deljena odgovornost za nastalo škodo - nepričakovan in nenaden vzrok - izvedensko mnenje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca
Zmotno je stališče izvedenca, kateremu je sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, da je šteti poplavljeno vozišče za popolnoma nepričakovan dogodek že iz okoliščine, ker na to ni bil v ničemer s prometno signalizacijo opozorjen. Zmotno je tudi nadaljnje sklepanje, da voznik ni bil dolžan upoštevati v smislu prilagoditve hitrosti vožnje okoliščine, da je pred tem že zapeljal v lužo, iz česar pa je tudi v konkretnem primeru predvideval, da gre samo za lužo. Izpoved zavarovanca tožeče stranke, da je ob tem, da je bilo na cesti veliko luž, mislil, da jih bo kar preletel, ni mogoče razumeti drugače, kot da ni ustrezno zmanjšal hitrosti svoje vožnje, kar bi bilo potrebno pričakovati od vsakega skrbnega voznika, saj že sama luža na cesti predstavlja oviro, ki onemogoča preglednost nad stanjem ceste. Takšne okoliščine zato terjajo od voznika, da tudi če še ni zaznal, da gre dejansko za poplavljeno cestišče, svojo hitrost zmanjša na minimum. Voznik, ki je v takšno območje zapeljal s hitrostjo, v posledici katere se je vozilo zaustavilo šele po tem, ko je bilo poplavljeno do spodnjega roba stranskih vetrobranskih stekel, zagotovo ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kot jo je pričakovati od povprečnega voznika.
S tem, ko je sodišče dosodilo, da služnost hoje obstoji le na delu zemljišča, ki ga je v izreku opisalo, ne pa na celotnem zatrjevanem zemljišču, ni prekoračilo tožbenega zahtevka.