OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069921
OZ člen 132, 168, 168/3 ZPP člen 243, 285.
izgubljeni dobiček – izguba prihodka – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre za predvidevanje o poteku poslovanja oškodovanca v preteklosti, ki pa se dejansko ni zgodilo. Tako predvidevanje pa mora imeti dejansko podlago ali v pogojih poslovanja oškodovanca pred škodnim dogodkom ali v drugih dejstvih, iz katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na njegovo poslovanje v pogojih brez protipravnega ravnanja povzročitelja škode.
Če je tožeča stranka utemeljevala izgubljeni dobiček kot prikrajšanje iz posameznih izgubljenih poslov s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prešli na storitev tožene stranke, bi za utemeljitev takšnega prikrajšanja morala v smislu dejanske podlage pojasniti, kako naj bi se to prikrajšanje v vtoževanem obdobju kazalo glede na sklenjene pogodbe s temi partnerji. Tožeča stranka ni ponudila trditev in dokazov o vsebini pogodbenih razmerij s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prekinili pogodbe s tožečo stranko, niti ni v tem smislu pojasnila zneska 84.938.100,00 SIT, ki ga je s tožbenim zahtevkom uveljavljala kot izgubljeni dobiček. V priloženem prikazu škode (A2) je ta znesek opredelila zgolj kot ocenjeno izgubo prihodka. Ta kategorija že pojmovno ne more predstavljati izgubljenega dobička, saj je le-ta lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička, bi se lahko izkazala potreba po strokovni pomoči izvedenca ekonomske ali finančne stroke, s čigar strokovno pomočjo bi sodišče lahko sklepalo na najbolj zanesljiv predviden rezultat poslovanja oškodovanca v spornem obdobju. Ta pomoč bi se lahko nanašala tako na uporabo najprimernejše metode takšnega sklepanja ali strokovno pravilno ovrednotenje podatkov iz preteklega poslovanja, iz katerega naj bi se sklepalo na poslovanje v vtoževanem obdobju. Predpogoj, da bi sodišče takšno strokovno pomoč sploh potrebovalo, pa je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju. Naloga izvedenca ne more biti, da tako potrebno dejansko podlago šele ugotavlja iz poslovne in knjigovodske dokumentacije tožeče stranke, saj bi v tem primeru šlo za nedopusten informativni dokaz, ki bi tožeči stranki pomagal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago.
S tem, ko je sodišče dosodilo, da služnost hoje obstoji le na delu zemljišča, ki ga je v izreku opisalo, ne pa na celotnem zatrjevanem zemljišču, ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069399
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPP člen 214, 214/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 9, 9/1, 9/2, 20, 20/1.
trditveno in dokazno breme – škoda – vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
V skladu z določbo 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati le dejstev, ki jih je šteti za priznana, dejstev, za katere obstaja zakonska domneva, ali splošno znanih dejstev. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 01. 07. 2010, izrecno ugovarjala nedokazanost višine škode, teh dejstev ni mogoče šteti za priznana. Višine izvedenih nakazil tožeče stranke svoji zavarovanki pa prav tako ni mogoče šteti za splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno prevalilo trditveno in dokazno breme na toženo stranko, češ da bi morala podajati relevantne navedbe, s katerimi bi izpodbijala zatrjevano višino letnih izplačil tožeče stranke svoji zavarovanki.
neupravičena obsodba – pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaseženih predmetov
O pravici do povrnitve škode v zvezi z neupravičeno obsodbo govorimo, kadar sta izpolnjena oba v uvodnem delu prvega odstavka 538. člena ZKP kumulativno predpisna pogoja – pravnomočna obsodilna sodba in kasnejša pravnomočna odločba v zvezi z izrednim pravnim sredstvom, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil obsojenec neupravičeno obsojen.
Na odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. OZ člen 148, 148/2.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – regresna pravica ZZZS – odškodninski zahtevek ZZZS
V pritožbi tožena stranka navaja, da je v dokaz glede poteka škodnega dogodka predlagala zaslišanje oškodovanca in varnostnega inženirja pri toženi stranki. Vendar to ne drži. Kot dokaz je zaslišanje teh dveh oseb predlagala k svojim navedbam, da podlaga za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ, ki jo je tožeča stranka tudi uveljavljala v tej pravdi, ni podana.
Ker pa za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069923
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 285.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivi element izpodbojnosti - asignacija
Asignacija je izpodbojna le, kolikor je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj v tem primeru ni prišlo do plačila terjatve tožeči stranki, temveč je obveznost do tožene stranke preko asignata poravnana v celoti toženi stranki na račun drugih upnikov. Zato je za odločitev ali asignacija stečajnega dolžnika vsebuje objektivni element izpodbojnosti treba najprej ugotoviti, ali je z asignacijo tudi dejansko ugasnila terjatev stečajnega dolžnika, ki bi sicer prišla v stečajno maso.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063337
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3, 170/5, 170/5-1. ZMed člen 18, 18/3.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepovedni zahtevek – odstranitveni zahtevek - varstvo avtorske pravice - bodoče avtorske pravice – članki – fotografije
Prepovedni zahtevek se že pojmovno ne more nanašati na bodoče avtorske pravice, ki sploh še niso nastale. Materialnopravno zmotno je zato izhodišče tožeče stranke v pritožbi, da bi tožeča stranka z začasno odredbo lahko s prepovednim zahtevkom zagotavljala varstvo avtorskih del, ki bodo nastala šele v bodočnosti.
Pritožbeno sodišče posebej opozarja, da je tožeča stranka odstranitveno začasno odredbo uveljavljala tako glede pisnih člankov, kot tudi fotografij, zato bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do vprašanja avtorskega dela pri posameznih tovrstnih storitvah.
Pritožnica je šele v pritožbi pojasnila, da tožeča stranka nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala, kar izhaja iz bilančnih podatkov za to leto 2010. Gre za pritožbene novote, za katere tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati.
soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost – standard povprečno skrbnega človeka
Tudi laik oziroma povprečen človek ve, da se cev, ki prosto leži na tleh, med
praznjenjem cisterne lahko zaradi pritiska nenadzorovano premakne in začne udarjati. Tožnik bi tako moral računati na to nevarnost in biti pri opravilu bolj pazljiv, in sicer ne bi smel v času praznjenja cisterne stati ob oziroma v bližini cevi, ampak bi moral stati zunaj njenega dosega. Zato je tožnik delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe oziroma da sta ga cev in pesek oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče ocenjuje njegov soprispevek na 40 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065855
ZPP člen 14, 284, 339, 339/1.
kasko zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Pravdno sodišče pri ugotavljanju odgovornosti udeležencev za prometno nesrečo ni vezano na odločbo sodnika za prekrške, čeprav temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, ki je bil obravnavan že pri sodniku za prekrške.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 67, 67/1, 67/2.
izvršilni stroški – zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče – hramba zarubljenih stvari pri dolžniku – hramba pri dolžniku
Če upnik svojo zahtevo za hrambo pri dolžniku vloži pisno pri izvršitelju, ni nobene ovire, da izvršitelj takšni zahtevi ne bi sledil, saj mu ni treba presojati smotrnosti upnikove zahteve. V takšnem primeru namreč nevarnost poškodovanja, uničenja in odtujitve zarubljenih stvari, ali drugega škodljivega ravnanja dolžnika ali tretje osebe, preide na upnika.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – postopek za uveljavitev oprostitve plačila taks – postopek izterjave sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Trditev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, ne predstavlja dopustnega ugovornega razloga.
Drugo in tretje tožena stranka sta bili seznanjeni s sprejemom ponudbe s strani tožeče stranke, a sta prodajno pogodbo vseeno sklenili s prvo toženo stranko, s čimer sta kršili kogentne določbe OZ in ZGD-1 o spoštovanju zakonite predkupne pravice družbenikov.
Cenitev premoženja stečajnega dolžnika je nejasna zaradi pomanjkanja ključnih podatkov, ki so cenilca vodili k zaključku, da je primerna izklicna cena za javno dražbo 4,5 EUR za 1 m2 nepremičnine. V elaboratu št. 1 je cenilec na 6. strani sicer navedel, da naj bi bila „primerljiva posest ocenjena in prodana med 8,00 EUR/m2 in 10,00/m2.“ Katera je ta primerljiva posest, kje leži in kdaj je bila prodana, pa iz elaborata ni razvidno. Teh izvedenčevih trditev zato ni mogoče preizkusiti.
Ker je predlagatelj v svojem predlogu predlagal zaznambo spora pri neobstoječi nepremičnini, sodišče pa je bilo, upoštevaje 125. člen ZZK-1, na predlog vezano, je odločilo pravilno, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Zaradi stanja zemljiške knjige namreč takšen predlagan vpis, ne glede na vsebino listine, na podlagi katere se vpis predlaga, ni dovoljen.
KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0069906
ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZPIZ člen 13. ZPP člen 13. OZ člen 190, 190/3.
odpravnina – odpravnina kot korporacijskopravno upravičenje – plačevanje prispevkov od plačane odpravnine – vezanost na upravno odločbo
Od odpravnine, kot korporacijsko pravnega upravičenja, ki ima naravo odškodnine zaradi predčasnega odpoklica, se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč je potrebno odvesti le akontacijo dohodnine. Res je sicer, da ZPSV v 5. odstavku 3. člena določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov tudi osebe iz petega odstavka 13. člena ZPIZ, to pa so osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi. Enako določbo vsebuje tudi Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja ( VIII. točka sklepa). Tako ZPSV kot tudi navedeni Sklep določata, da se prispevki plačujejo od „plačil za opravljeno delo“, kamor odpravnine zaradi predčasnega odpoklica ne moremo šteti. Odpravnina namreč ne predstavlja plačila za delo tožeče stranke, niti nima narave prejemkov, ki so našteti v 3. in 5. odst. 3.člena ZPSV (ki so sicer prejemki iz delovnega razmerja), temveč ima naravo odškodnine zaradi predčasne razrešitve z mesta člana uprave tožene stranke. Zato je prispevki za socialno varnost ne bremenijo.