• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 24
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba in sklep I Cpg 44/2011
    18.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0069388
    ZPP člen 7, 7/2, 183, 214, 214/1, 343, 343/4. OZ člen 190, 190/1, 198, 289, 311.
    pobotni ugovor – zapadlost terjatve – pravni interes – uporabnina – razpravno načelo
    Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
  • 182.
    VSL sklep I Cpg 447/2011
    18.5.2011
    SODNE TAKSE
    VSL0064521
    ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105 a, 108, 108/4.
    sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodne takse
    Prepozen je predlog za oprostitev, odlog ali za obročno plačilo sodne takse, za katero je bila stranka že pozvana k plačilu s plačilnim nalogom.
  • 183.
    VSL sklep I Cp 176/2011
    18.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057738
    ZPP člen 180, 180/1.
    oblikovanje tožbenega zahtevka - zahtevek na plačilo civilne kazni
    Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da se ta glasi tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe.
  • 184.
    VSL sodba II Cpg 350/2011
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069394
    OZ člen 625, 625/2, 633, 633/3, 640. ZPP člen 214, 214/2.
    stvarne napake – napaka materiala – podjemna pogodba – znižanje cene – nesporna dejstva
    Podjemnik se lahko razbremeni odgovornosti za stvarno napako, če dokaže, da je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in je podjemnik naročnika na napako opozoril. Če kljub opozorilu na neprimernost materiala naročnik vztraja, da podjemnik izdela stvar iz materiala z napakami, nastane podoben položaj kot v primeru, če oškodovanec privoli v nastanek škode (napake opravljenega posla). Takšna naročnikova zahteva zato podjemnika razbremeni odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla, saj je naročnik s tem prevzel tveganje, povezano s takšno odločitvijo.
  • 185.
    VSL sodba I Cpg 1473/2010
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069921
    OZ člen 132, 168, 168/3 ZPP člen 243, 285.
    izgubljeni dobiček – izguba prihodka – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – materialno procesno vodstvo
    Pri ugotavljanju izgubljenega dobička gre za predvidevanje o poteku poslovanja oškodovanca v preteklosti, ki pa se dejansko ni zgodilo. Tako predvidevanje pa mora imeti dejansko podlago ali v pogojih poslovanja oškodovanca pred škodnim dogodkom ali v drugih dejstvih, iz katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati na njegovo poslovanje v pogojih brez protipravnega ravnanja povzročitelja škode.

    Če je tožeča stranka utemeljevala izgubljeni dobiček kot prikrajšanje iz posameznih izgubljenih poslov s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prešli na storitev tožene stranke, bi za utemeljitev takšnega prikrajšanja morala v smislu dejanske podlage pojasniti, kako naj bi se to prikrajšanje v vtoževanem obdobju kazalo glede na sklenjene pogodbe s temi partnerji. Tožeča stranka ni ponudila trditev in dokazov o vsebini pogodbenih razmerij s pogodbenimi partnerji, ki naj bi prekinili pogodbe s tožečo stranko, niti ni v tem smislu pojasnila zneska 84.938.100,00 SIT, ki ga je s tožbenim zahtevkom uveljavljala kot izgubljeni dobiček. V priloženem prikazu škode (A2) je ta znesek opredelila zgolj kot ocenjeno izgubo prihodka. Ta kategorija že pojmovno ne more predstavljati izgubljenega dobička, saj je le-ta lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju.

    Pri ugotavljanju izgubljenega dobička, bi se lahko izkazala potreba po strokovni pomoči izvedenca ekonomske ali finančne stroke, s čigar strokovno pomočjo bi sodišče lahko sklepalo na najbolj zanesljiv predviden rezultat poslovanja oškodovanca v spornem obdobju. Ta pomoč bi se lahko nanašala tako na uporabo najprimernejše metode takšnega sklepanja ali strokovno pravilno ovrednotenje podatkov iz preteklega poslovanja, iz katerega naj bi se sklepalo na poslovanje v vtoževanem obdobju. Predpogoj, da bi sodišče takšno strokovno pomoč sploh potrebovalo, pa je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju. Naloga izvedenca ne more biti, da tako potrebno dejansko podlago šele ugotavlja iz poslovne in knjigovodske dokumentacije tožeče stranke, saj bi v tem primeru šlo za nedopusten informativni dokaz, ki bi tožeči stranki pomagal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago.
  • 186.
    VSL sodba II Cp 4954/2010
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0065860
    OZ člen 171. ZVZD člen 9, 9/2.
    soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost – standard povprečno skrbnega človeka
    Tudi laik oziroma povprečen človek ve, da se cev, ki prosto leži na tleh, med

    praznjenjem cisterne lahko zaradi pritiska nenadzorovano premakne in začne udarjati. Tožnik bi tako moral računati na to nevarnost in biti pri opravilu bolj pazljiv, in sicer ne bi smel v času praznjenja cisterne stati ob oziroma v bližini cevi, ampak bi moral stati zunaj njenega dosega. Zato je tožnik delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe oziroma da sta ga cev in pesek oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče ocenjuje njegov soprispevek na 40 %.
  • 187.
    VSL sklep II Ip 723/2011
    18.5.2011
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0061120
    Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 67, 67/1, 67/2.
    izvršilni stroški – zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče – hramba zarubljenih stvari pri dolžniku – hramba pri dolžniku
    Če upnik svojo zahtevo za hrambo pri dolžniku vloži pisno pri izvršitelju, ni nobene ovire, da izvršitelj takšni zahtevi ne bi sledil, saj mu ni treba presojati smotrnosti upnikove zahteve. V takšnem primeru namreč nevarnost poškodovanja, uničenja in odtujitve zarubljenih stvari, ali drugega škodljivega ravnanja dolžnika ali tretje osebe, preide na upnika.
  • 188.
    VSL sodba II Cp 4886/2010
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0065865
    OZ člen 179.
    nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
    Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 189.
    VSL sodba II Cp 57/2011
    18.5.2011
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057754
    ZPP člen 2, 154, 154/2, 180, 180/1. ZTLR člen 54. SPZ člen 217.
    služnost - priposestvovanje služnosti – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka
    S tem, ko je sodišče dosodilo, da služnost hoje obstoji le na delu zemljišča, ki ga je v izreku opisalo, ne pa na celotnem zatrjevanem zemljišču, ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
  • 190.
    VSM sklep I Cp 207/2011
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM0021143
    OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
    zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
    Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
  • 191.
    VSL sodba I Cp 46/2011
    18.5.2011
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067741
    SPZ člen 217.
    stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje – sodba presenečenja
    Obseg in vrsto priposestvovanja se presoja in ugotavlja za vsako nepremičnino posebej. To pomeni, da se določena pot lahko dejansko uporablja za vse vrste voženj, v korist določene nepremičnine pa je priposestvovana le določena vrsta voženj, ker se je zanjo in za njeno uporabo izvajala le-ta vožnja.
  • 192.
    VSL sodba in sklep I Cp 4136/2010
    18.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0068310
    ZPP člen 350, 350/3. OZ člen 965, 965/1. ZZasV člen 37.
    podredni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – obvezno zavarovanje pred odgovornostjo – poklicna odgovornost – zavarovalna pogodba – ugovori zavarovalnice – odbitna franšiza
    Sodišče prve stopnje je podredni zahtevek (zoper tretjo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem ne bi smelo odločati, ker je (delno) ugodilo primarnemu zahtevku. Pri tem je kršilo načelo dispozitivnosti, saj je z odločanjem o podrednem zahtevku prekoračilo tožbeni zahtevek.

    Glede na to, da je zavarovanje poklicne odgovornosti za škodo, povzročeno v zvezi z opravljanjem dejavnosti, po 37. členu ZZasV obvezno, in da sta zavarovalec in zavarovalnica prisiljena vstopiti v zavarovalno razmerje z namenom zaščite oškodovanca, zavarovalnica proti oškodovancu nima ugovorov iz pogodbe. Če pa bo zavarovalnica dokazala, da je prišlo do izgube zavarovalnih pravic, bo imela od zavarovanca pravico regresirati odškodnino, ki jo bo oškodovancu izplačala, z obrestmi in stroški.
  • 193.
    VSL sodba II Cpg 394/2011
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063317
    OZ člen 239, 239/1, 239/2, 311, 729, 733. ZPP člen 212.
    shranjevalna pogodba – kršitev pogodbenih obveznosti - nepravilna izpolnitev – trditveno breme – pobotni ugovor
    Trditve o nastajanju škode toženi stranki zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, kakor tudi trditve o uporabi predmetov hrambe za lastne potrebe s strani tožeče stranke, bi lahko predstavljale le podlago za utemeljitev nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki. Te trditve pa bi bile lahko v povezavi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke relevantne samo pod predpostavko, da bi tožena stranka uveljavljala konkretiziran pobotni ugovor, česar pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni storila.
  • 194.
    VSL sklep I Cpg 509/2011
    18.5.2011
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069380
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
    umik tožbe – sodna taksa – pravdni stroški
    Praviloma velja, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je v konkretnem primeru do umika tožbe prišlo zaradi neplačila sodne takse, ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka.
  • 195.
    VSL sodba in sklep I Cp 4863/2010
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0070833
    OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1, 69.
    uporabnina – uporabnina in uporaba solastne stvari – uporaba solastninskega deleža na stanovanju
    Tožnica, ki z brezplačno uporabo svojega solastnega dela ni (več) soglašala, bi morala poskrbeti za ureditev solastnega razmerja s prvo toženko. Če dogovor s solastnico ni bil mogoč, bi morala sprožiti ustrezen postopek za ureditev razmerij med solastniki. Zgolj dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, tožnice ne opravičuje do zahtevane uporabnine. Druga toženka in tretji toženec, ki nista solastnika predmetnega stanovanja, lahko z dovoljenjem prve toženke uporabljata le njen solastni del stanovanja, ne pa tudi tožničinega.
  • 196.
    VSM sodba I Cp 160/2011
    18.5.2011
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0021119
    OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 339, 339/2, 353.
    odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti – sounčinkovanje več vzrokov
    Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri odmeri zmanjšanja življenjske aktivnosti in concreto treba upoštevati, da je do nje prišlo zaradi (so)učinkovanja večih različnih vzrokov (gre za primer t.i. „konkurirajoče vzročnosti“), pri čemer je obravnavani škodni dogodek (prometna nezgoda z dne 11. 6. 2004) zgolj eden izmed teh.
  • 197.
    VSL sklep II Cp 926/2011
    18.5.2011
    DENACIONALIZACIJA
    VSL0065856
    ZDen člen 19. ZON člen 40, 49, 53, 85, 162,163. ZTNP člen 6. ZTNP-1 člen 6.
    vračanje v naravi - naravna vrednota - zavarovana območja
    Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
  • 198.
    VSL sklep I Cp 3995/2010
    18.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068292
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odškodninska odgovornost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
    Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.
  • 199.
    VSL sodba I Cpg 1099/2011
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074337
    ZPP člen 7, 212. OZ člen 464. ZOdvT tarifna številka 3100, 3460. ZST-1 tarifna številka 4012.
    pomanjkljiva trditvena podlaga – grajanje napak – izvršilni stroški
    Trditve tožene stranke, da je bilo dobavljeno blago v celoti neustrezno, so povsem pavšalne.
  • 200.
    VSL sklep I Cpg 1399/2010
    18.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0064522
    ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. OZ člen 148, 148/2.
    povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – regresna pravica ZZZS – odškodninski zahtevek ZZZS
    V pritožbi tožena stranka navaja, da je v dokaz glede poteka škodnega dogodka predlagala zaslišanje oškodovanca in varnostnega inženirja pri toženi stranki. Vendar to ne drži. Kot dokaz je zaslišanje teh dveh oseb predlagala k svojim navedbam, da podlaga za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ, ki jo je tožeča stranka tudi uveljavljala v tej pravdi, ni podana.

    Ker pa za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 24
  • >
  • >>