predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedla, da pričakuje prilive dne 3. 5. 2021, da pa v trenutku izdaje plačilnega naloga in do zapadlosti le-tega ni imela sredstev za plačilo sodne takse, saj je bilo stanje na njenem TRR 0,00 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prejelo predlog za oprostitev plačila sodne takse dne 3. 5. 2021, o predlogu za oprostitev pa je prvostopenjsko sodišče odločilo šele s sklepom z dne 12. 5. 2021. Zgoraj opisano časovno sosledje vloženega predloga za taksno oprostitev in izdanega sklepa o njem pa kaže, da si je rok za plačilo sodne takse tožnica dejansko podaljšala že z vložitvijo predloga za taksno oprostitev in bi glede na njene navedbe v predlogu, da pričakuje priliv denarnih sredstev dne 3. 5. 2021, do izdaje izpodbijanega sklepa sodno takso lahko že poplačala.
spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - konkretizacija tožbenega zahtevka - podjemna pogodba - cena - plačilo po podjemni pogodbi - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbena navedba, da zahtevek ni ustrezno individualiziran, ne pomeni očitka, da je tožba nesklepčna, pač pa da je nepopolna. Tožba je namreč nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožnice ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nepopolna pa je takrat, kadar je brez trditvene podlage.
Cena ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, pač pa plačilo (primerjaj drugi odstavek 642. člena OZ). Zato za sklepčnost tožbe po 619. členu OZ zadošča, da je tožnica navedla, da ji je toženka naročila opravo posla, da je tožnica ta posel opravila in da toženka ni izpolnila zaveze o plačilu. Trditveno breme o drugačni od zaračunane cene se je s tem prevalila na toženko. Ker toženka ni konkretno ugovarjala višini tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da višina dolga po vtoževanih računih ni bila sporna in se z višino ni bilo potrebno ukvarjati.
zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - dopolnitev tožbe - navajanja dejstev in dokazov
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Zato bi morala tožeča stranka v skladu s sklepom sodišča tožbo (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine) dopolniti tako, da bi zadostila zahtevam iz prvega odstavka 180. člena ZPP, pa tega ni storila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048586
KZ-1 člen 289.. ZKP člen 42, 42/5, 372, 372-1.
zahteva za izločitev sodnika - procesno vodstvo - preprečitev vrnitve na delo - denarna kazen - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravica do zagovora - direktni naklep - opravičljiva pravna zmota - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zahtevo za izločitev sodnice zavrglo, saj je pravilno ocenilo, da je bila očitno neutemeljena ter podana z namenom zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča. Tehtno je pojasnilo, da je bila zahteva za izločitev sodnice podana zgolj na subjektivnem videnju obrambe, temelječem na namerno ustvarjenem, nerealnem in neutemeljenem potvarjanju in spreminjanju konteksta, pa tudi pomena in vsebine izrečenih besed. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, da očitki iz zahteve za izločitev sodnice izkazujejo zgolj nestrinjanje s procesnim vodstvom oziroma grajo vodstva postopka, pri čemer je nesprejemljivo, da bi lahko stranka zahtevala izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212.
oprostitev plačila sodne takse - javno dostopne informacije - bilanca stanja - trditveno in dokazno breme predlagatelja
Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
KZ-1 člen 186, 186/1.. ZKP člen 18, 18/1, 214, 214/1, 285.e, 285.e/1, 285.e/2.. ZNPPol člen 53.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - antecedenčnost dokaznih standardov
Neutemeljeno zagovornik sodišču prve stopnje očita še "kršitev ZKP", ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe za zaslišanje prič O. Š., J. K., A. Š. in F. H., ki bi lahko izpovedale o tem, kaj je bilo na mizi in kakšna je bila komunikacija med obdolžencem in pričo ter policisti. Predsednik senata namreč pred odločitvijo o predlogu obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov ni dolžan izvesti predlaganih dokazov obrambe, temveč ima v skladu z načelom proste presoje (prvi odstavek 18. člena ZKP) in po določbi prvega odstavka 285.e člena ZKP zgolj fakultativno možnost izvesti potrebne dokaze, če to narekuje zapletenost zadeve ali pomanjkanje podatkov v pisnem gradivu v spisu. S tem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dodatno zasliševanje prič ni potrebno, kar je v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno pojasnilo, pa očitane kršitve ni zagrešilo. Nenazadnje pa ne gre prezreti, da tudi sicer nobena od predlaganih prič v času prihoda policije, ki ga obramba problematizira, ni bila niti navzoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048867
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna opredelitev kaznivega dejanja - objektivni razlogi - dokazanost naklepa - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju - ni odločilnih dejstev - nejasni razlogi sodbe
Dejstva, ki jih sodišče prve stopnje pripisuje pomanjkanju subjektivnega elementa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in sicer, da obdolženi ni želel odpuščati ljudi, da je imel korekten odnos do družbe in oškodovancev in da je do finančne krize družbe prišlo zaradi nerealiziranih projektov, niso okoliščine, ki bi izključevale kazensko odgovornost obdolženca.
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne morejo omajati pritožbene navedbe, ki se ne dotikajo pravno relevantnih dejstev oziroma pravno relevantnih ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, ko pritožnica znova na povsem načelni ravni navaja zgolj zdravstvene težave, ki da ji onemogočajo nastop zaporne kazni in ponavlja prošnjo za izvršitve kazni zapora z družbeno koristnim delom.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - krivdno ravnanje tretjih oseb - namen zavarovanja terjatve
Pritožbene navedbe pomenijo, da tretji osebi ne ravnata tako, kot upnika od njiju pričakujeta. To pa ne pomeni domnevno spornih ravnanj dolžnika, ki mu jih želita preprečiti s predlagano začasno odredbo. Ni mogoče na domnevno spornih ravnanjih tretjih oseb, četudi sta dolžnikova dolžnika, osnovati očitkov dolžniku.
zloraba procesnih pravic - denarna kazen - načelo vestnosti in poštenja - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pritožnikov način izvrševanja pravice do pravnega sredstva, ki je v kopičenju vsebinsko praznih pravnih sredstev, vodi zgolj k zavlačevanju postopka, saj v navedenih pravnih sredstvih načenja zgolj eno in isto vprašanje, na katero mu je sodišče že pred tem podalo pojasnilo. Zavlačevanje postopka pa ni namen pravice do pravnega sredstva, zato predstavlja zlorabo procesne pravice.
V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni določno navedeno, kaj pomeni hujši prekršek, vendar pa je tako v drugem odstavku 23. člena ZP-1, kot tudi v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, za katerega pa velja domneva, da njegovo vsebino pozna vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, določeno, da je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu.
S pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe o prekršku in sodbe nastopi stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zato se v vsebino oziroma pravilnost pravnomočne odločbe o prekršku ali plačilnega naloga sodišči prve in druge stopnje ne smeta spuščati.
Prekinitev postopka o izreku prenehanja ni obvezna, odločitev je prepuščena sodišču prve stopnje, ki mora samo presoditi, ali je podana zadostna verjetnost, da bo izredno pravno sredstvo vloženo uspešno.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
delo v splošno korist - cenzus - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Globa in stroški postopka o prekršku se lahko nadomestijo z delom v splošno korist le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.
ZIZ člen 23, 24, 24/1, 41, 41/2, 41/5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12, 12/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - izpisek odprtih postavk - pravni naslednik izbrisane družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna (to je tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi). Upnik kot fizična oseba s svojo opredelitvijo listine, kot jo je podal v predlogu za izvršbo, ni izkazal, da bi s takšno listino razpolagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063077
SPZ člen 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 155, 155/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - posest prostora - možnost dostopa do prostorov - posest ključev - zamenjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - opustitev posesti - odvzem posesti - pravica do posesti - onemogočen dostop do poštnega nabiralnika - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - obstoj težko nadomestljive škode - pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Glede na ugotovljeno zadnje posestno stanje pritožba utemeljeno opozarja, da je prvi tožnik izkazal posest nad sporno nepremičnino. Razpolagal je s ključem ključavnice, ki je bila vgrajena okoli božiča 2018, in je imel možnost samostojno vstopati v hišo. Edini je tudi imel ključe svoje sobe, v kateri je hranil svoje osebne stvari. Dejstvo, da po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča te možnosti ni uporabil (ni vstopal v hišo oziroma v svojo sobo), ni pravno pomembno. Za posest prostorov namreč ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi ali do njih kako drugače kontinuirano dostopa. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati (to pa med strankama ni bilo sporno), ima dejansko oblast nad stvarjo.
Ni pa posesti nad stanovanjsko hišo izkazala druga tožnica. Posest je opustila. Od novembra 2018 dalje, odkar ima toženec novo partnerko, ni prihajala v hišo, niti ni razpolagala z novim ključem (ključem ključavnice, zamenjane decembra 2018). Tudi če je, kot to trdi pritožba, zmotno mislila, da razpolaga s ključem, ki odpira vhodna vrata hiše (ker o menjavi ključavnice decembra 2018 ni bila obveščena, temveč je zanjo izvedela šele maja 2019), to na njeno posest ne vpliva. Z morebitno zmoto o razpolaganju s pravim ključem namreč ne more ohraniti posesti, ki ji je bila sicer odvzeta oziroma jo je opustila.
Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev. Odlog izvršbe tedaj je dopusten le, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače. Temeljno izhodišče ustreznega ravnotežja ni absolutna prednost dolžnika, ker gre za poseg v njegov dom, ampak dolžnik, ki mu je bila z izvršilnem naslovom naložena izselitev, nosi tudi sam obveznost, da se obrne na socialne službe in aktivno pristopi k reševanju svoje socialne stiske v razumnem roku.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 15, 23, 24. ZCes-1 člen 5, 5/5, 16, 16/1. OZ člen 6, 6/2, 163.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - dolžnost vzdrževanja cestišča - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - opustitev dolžnega ravnanja - udarna jama na cestišču - redno vzdrževanje cest - obvezna gospodarska javna služba - skrbnost dobrega strokovnjaka - krivdna odškodninska odgovornost - vmesna sodba
Čeprav dolžnosti vzdrževalca ceste res ni mogoče razlagati tako, da je dolžan odstraniti vse ovire, mora poskrbeti za ustrezno stanje cest. Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest ter nadzor nad stanjem javnih cest.
Skrbnost dobrega strokovnjaka je v konkretnem primeru od zavarovanca kot poklicnega vzdrževalca ceste terjala preprečitev nastale situacije (to je poškodovanega, nevarnega vozišča), ki ni nastala hipno, temveč vnaprej postopoma, predvidljivo (kot pogosta posledica zimskih razmer in dotrajanosti ceste) in tudi odvrnljivo (z rednimi pregledi in pravočasnimi popravili).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049377
ZSKZDČEU člen 49, 84, 84/1, 84/3. KZ-1 člen 20, 20/2, 113, 113/1, 113/2.
evropski nalog za prijetje in predajo - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - odstop kazenskih spisov tuji državi
Za oceno smotrnosti odstopa iz tretjega odstavka 84. člena ZSKZDČEU vsebina obdolženčevega zagovora z zanikano storitvijo kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembno, da je obdolženi zagovor podal pred skoraj tremi leti po izdanem Evropskem nalogu za prijetje in predajo ter po sklepu o priporu v drugi kazenski zadevi in da se po pritožbeni obrazložitvi sedaj znova nahaja v Republiki Češki.