zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - dopolnitev tožbe - navajanja dejstev in dokazov
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Zato bi morala tožeča stranka v skladu s sklepom sodišča tožbo (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine) dopolniti tako, da bi zadostila zahtevam iz prvega odstavka 180. člena ZPP, pa tega ni storila.
spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - konkretizacija tožbenega zahtevka - podjemna pogodba - cena - plačilo po podjemni pogodbi - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbena navedba, da zahtevek ni ustrezno individualiziran, ne pomeni očitka, da je tožba nesklepčna, pač pa da je nepopolna. Tožba je namreč nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožnice ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nepopolna pa je takrat, kadar je brez trditvene podlage.
Cena ni bistvena sestavina podjemne pogodbe, pač pa plačilo (primerjaj drugi odstavek 642. člena OZ). Zato za sklepčnost tožbe po 619. členu OZ zadošča, da je tožnica navedla, da ji je toženka naročila opravo posla, da je tožnica ta posel opravila in da toženka ni izpolnila zaveze o plačilu. Trditveno breme o drugačni od zaračunane cene se je s tem prevalila na toženko. Ker toženka ni konkretno ugovarjala višini tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da višina dolga po vtoževanih računih ni bila sporna in se z višino ni bilo potrebno ukvarjati.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212.
oprostitev plačila sodne takse - javno dostopne informacije - bilanca stanja - trditveno in dokazno breme predlagatelja
Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048586
KZ-1 člen 289.. ZKP člen 42, 42/5, 372, 372-1.
zahteva za izločitev sodnika - procesno vodstvo - preprečitev vrnitve na delo - denarna kazen - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravica do zagovora - direktni naklep - opravičljiva pravna zmota - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zahtevo za izločitev sodnice zavrglo, saj je pravilno ocenilo, da je bila očitno neutemeljena ter podana z namenom zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča. Tehtno je pojasnilo, da je bila zahteva za izločitev sodnice podana zgolj na subjektivnem videnju obrambe, temelječem na namerno ustvarjenem, nerealnem in neutemeljenem potvarjanju in spreminjanju konteksta, pa tudi pomena in vsebine izrečenih besed. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, da očitki iz zahteve za izločitev sodnice izkazujejo zgolj nestrinjanje s procesnim vodstvom oziroma grajo vodstva postopka, pri čemer je nesprejemljivo, da bi lahko stranka zahtevala izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedla, da pričakuje prilive dne 3. 5. 2021, da pa v trenutku izdaje plačilnega naloga in do zapadlosti le-tega ni imela sredstev za plačilo sodne takse, saj je bilo stanje na njenem TRR 0,00 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prejelo predlog za oprostitev plačila sodne takse dne 3. 5. 2021, o predlogu za oprostitev pa je prvostopenjsko sodišče odločilo šele s sklepom z dne 12. 5. 2021. Zgoraj opisano časovno sosledje vloženega predloga za taksno oprostitev in izdanega sklepa o njem pa kaže, da si je rok za plačilo sodne takse tožnica dejansko podaljšala že z vložitvijo predloga za taksno oprostitev in bi glede na njene navedbe v predlogu, da pričakuje priliv denarnih sredstev dne 3. 5. 2021, do izdaje izpodbijanega sklepa sodno takso lahko že poplačala.
KZ-1 člen 186, 186/1.. ZKP člen 18, 18/1, 214, 214/1, 285.e, 285.e/1, 285.e/2.. ZNPPol člen 53.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - antecedenčnost dokaznih standardov
Neutemeljeno zagovornik sodišču prve stopnje očita še "kršitev ZKP", ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe za zaslišanje prič O. Š., J. K., A. Š. in F. H., ki bi lahko izpovedale o tem, kaj je bilo na mizi in kakšna je bila komunikacija med obdolžencem in pričo ter policisti. Predsednik senata namreč pred odločitvijo o predlogu obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov ni dolžan izvesti predlaganih dokazov obrambe, temveč ima v skladu z načelom proste presoje (prvi odstavek 18. člena ZKP) in po določbi prvega odstavka 285.e člena ZKP zgolj fakultativno možnost izvesti potrebne dokaze, če to narekuje zapletenost zadeve ali pomanjkanje podatkov v pisnem gradivu v spisu. S tem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dodatno zasliševanje prič ni potrebno, kar je v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno pojasnilo, pa očitane kršitve ni zagrešilo. Nenazadnje pa ne gre prezreti, da tudi sicer nobena od predlaganih prič v času prihoda policije, ki ga obramba problematizira, ni bila niti navzoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048867
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna opredelitev kaznivega dejanja - objektivni razlogi - dokazanost naklepa - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju - ni odločilnih dejstev - nejasni razlogi sodbe
Dejstva, ki jih sodišče prve stopnje pripisuje pomanjkanju subjektivnega elementa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in sicer, da obdolženi ni želel odpuščati ljudi, da je imel korekten odnos do družbe in oškodovancev in da je do finančne krize družbe prišlo zaradi nerealiziranih projektov, niso okoliščine, ki bi izključevale kazensko odgovornost obdolženca.
Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne morejo omajati pritožbene navedbe, ki se ne dotikajo pravno relevantnih dejstev oziroma pravno relevantnih ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, ko pritožnica znova na povsem načelni ravni navaja zgolj zdravstvene težave, ki da ji onemogočajo nastop zaporne kazni in ponavlja prošnjo za izvršitve kazni zapora z družbeno koristnim delom.
zloraba procesnih pravic - denarna kazen - načelo vestnosti in poštenja - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pritožnikov način izvrševanja pravice do pravnega sredstva, ki je v kopičenju vsebinsko praznih pravnih sredstev, vodi zgolj k zavlačevanju postopka, saj v navedenih pravnih sredstvih načenja zgolj eno in isto vprašanje, na katero mu je sodišče že pred tem podalo pojasnilo. Zavlačevanje postopka pa ni namen pravice do pravnega sredstva, zato predstavlja zlorabo procesne pravice.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - krivdno ravnanje tretjih oseb - namen zavarovanja terjatve
Pritožbene navedbe pomenijo, da tretji osebi ne ravnata tako, kot upnika od njiju pričakujeta. To pa ne pomeni domnevno spornih ravnanj dolžnika, ki mu jih želita preprečiti s predlagano začasno odredbo. Ni mogoče na domnevno spornih ravnanjih tretjih oseb, četudi sta dolžnikova dolžnika, osnovati očitkov dolžniku.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda
Dolžnik v pritožbi priznava, da so vse ostale počitniške hišice t.i. mobilne hišice. Zanje dolžnik neutemeljeno navaja, da je njihovo odstranjevanje povezano z uničevanjem, da škodo predstavlja rušitev objektov na nepremičnini. Mobilna hišica je premičnina in jo je možno brez škode za njeno bistvo prestaviti na drugo lokacijo.
V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izselitev iz stanovanjske hiše
Realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ, saj posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
Namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto. To pomeni, da bi s takojšnjo izvršbo bile ogrožene dolžnikove ustavne pravice in bi izvršba zanj pomenila preveliko breme, saj mu grozijo škodne posledice, ki presegajo prikrajšanje, ki izvira iz same prisilne uveljavitve upnikove terjatve.
V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni določno navedeno, kaj pomeni hujši prekršek, vendar pa je tako v drugem odstavku 23. člena ZP-1, kot tudi v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, za katerega pa velja domneva, da njegovo vsebino pozna vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, določeno, da je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu.
S pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe o prekršku in sodbe nastopi stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zato se v vsebino oziroma pravilnost pravnomočne odločbe o prekršku ali plačilnega naloga sodišči prve in druge stopnje ne smeta spuščati.
Prekinitev postopka o izreku prenehanja ni obvezna, odločitev je prepuščena sodišču prve stopnje, ki mora samo presoditi, ali je podana zadostna verjetnost, da bo izredno pravno sredstvo vloženo uspešno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00047687
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - nepopoln predlog - zavženje predloga - prekinitev postopka
Storilec sam od sebe ni predložil zdravniškega spričevala, zato je bila pravna podlaga za zavrženje predloga že v določilih tretjega odstavka 202.d člena ZP-1.
Sodišče je postopalo mimo določil ZP-1, ko je opravljalo poizvedbe v Zdravstvenem domu ter na upravni enoti, da je prišlo do podatka, da ima storilec negativno zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije B, B1, AM in G za dobo pet mesecev.
Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev. Odlog izvršbe tedaj je dopusten le, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače. Temeljno izhodišče ustreznega ravnotežja ni absolutna prednost dolžnika, ker gre za poseg v njegov dom, ampak dolžnik, ki mu je bila z izvršilnem naslovom naložena izselitev, nosi tudi sam obveznost, da se obrne na socialne službe in aktivno pristopi k reševanju svoje socialne stiske v razumnem roku.
ZIZ člen 23, 24, 24/1, 41, 41/2, 41/5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12, 12/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - izpisek odprtih postavk - pravni naslednik izbrisane družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna (to je tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi). Upnik kot fizična oseba s svojo opredelitvijo listine, kot jo je podal v predlogu za izvršbo, ni izkazal, da bi s takšno listino razpolagal.