prepozna tožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujne zadeve - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Ker se po četrtem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v upravnem sporu zadeve po ZBPP obravnavajo kot nujne, po drugem odstavku v zvezi z 9. točko tretjega odstavka Zakona o sodiščih (ZS) procesni rok za vložitev tožbe teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča (sodnih počitnic).
padec na poledeneli površini - povrnitev nepremoženjske škode - zavarovalna pogodba - zavarovanje splošne odgovornosti - direktna tožba oškodovanca - uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba) - višina odškodnine - odbitna franšiza - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Prvi odstavek 965. člena OZ višino odškodnine, ki jo lahko tretji (oškodovanec) uveljavlja od zavarovalnice, omejuje največ do zneska zavarovalničine obveznosti do zavarovalca, kot ga določa pravni posel med slednjima. Tožnik je torej v razmerju do toženke upravičen le do denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati zavarovalcu, z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062515
ZMZ-1 člen 20, 28, 31, 49, 52, 61, 62, 62/1-2.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - zavrnitev pritožbe - ekonomski interes
Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni našel zaposlitve in da obstaja tveganje, da bo zaradi pomanjkanja prehrane, osnovne zdravstvene nege in zatočišča, kot bistvenih elementov dostojnega življenja, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.
ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 3, 3/1.
dopuščena revizija - državljanstvo RS - pogoji za naturalizacijo - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - ugoditev reviziji
Oseba, ki izpolnjuje pogoje za naturalizacijo, ne more zahtevati, da ji Republika Slovenija podeli državljanstvo. Pravica do pridobitve državljanstva z naturalizacijo ne obstoji. Izpolnitev zakonskih pogojev za naturalizacijo pomeni za prosilca samo možnost, ne pa tudi gotovosti, da bo naturaliziran.
Za ugotovitev prekinitve dejanskega življenja, kot enega od pogojev za naturalizacijo, zadošča ugotovitev fizične odsotnosti, ki v enem letu presega 60 dni, razen če prosilec zatrjuje, da je do prekinitve dejanskega življenja prišlo zaradi upoštevnih objektivnih okoliščin.
Prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, prosilcu za državljanstvo ne zagotavlja materialno in socialno varnost v smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, tak je tudi dohodek bivšega zakonca, ko preživninska obveznost v razvezni sodbi ni bila določena.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
predaja prosilca odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi je toženka odločitev, da ne bo obravnavala pritožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite in da ga bo predala Hrvaški, sprejela na podlagi pritožnikovih izjav in ugotovitve, da ni podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Pritožnikove navedbe o slabih izkušnjah na Hrvaškem same po sebi še ne morejo pomeniti sistemskih pomanjkljivosti v ureditvi azilnega postopka na Hrvaškem, niti ne kažejo na resno ogrožanje človekovih pravic izven azilnega postopka. Kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje, pritožnik navaja izključno osebne slabe izkušnje v konkretni policijski obravnavi, ki sicer lahko vplivajo na presojo navedenih dejstev, vendar pa same zase ne pomenijo odločilnega dokaza o sistemskem ravnanju hrvaških organov pri obravnavanju prosilcev za mednarodno zaščito ali izven tega postopka.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00063183
URS člen 15, 15/3, 33, 37, 37/1, 37/2, 74. OZ člen 82, 82/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do zasebnosti na delovnem mestu - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - vpogled v elektronske komunikacije - službena elektronska pošta - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - razumno pričakovanje zasebnosti - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravica do zasebne lastnine - pravica do nadzora nad službenimi sredstvi - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - skupni namen pogodbenih strank - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Predmet presoje Vrhovnega sodišča je bilo vprašanje protipravnosti posega v tožničino komunikacijsko zasebnost. Toženka (kot bivša delodajalka) je vpogledovala v neaktiven elektronski predal tožničine (bivše) službene pošte. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter merilo razumno pričakovane zasebnosti, kakor ga je ESČP razčlenilo predvsem v zadevi Bărbulescu proti Romuniji, je Vrhovno sodišče presodilo, da je bil poseg ustavno dopusten zaradi varstva tožničine pravice iz 33. člena Ustave.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2, 154.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve
O zahtevi za izdajo začasne odredbe, vloženi skupaj s predlogom za dopustitev revizije, je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - ugoditev predlogu
Obstoj „drugih tehtnih razlogov“ v ustaljeni sodni praksi največkrat predstavlja nujo, da se zaradi zagotovitve videza nepristranskosti pristojnost za odločanje prenese na drugo sodišče. Tako je običajno zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko. Ker je tožnica sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, je po presoji Vrhovnega sodišča podan tak položaj.
ZPP člen 8, 347, 347/1, 347/2, 355, 355/1, 357a, 357a/5.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - celovita presoja izvedenih dokazov - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je potrebno takrat, ko bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do pravnega sredstva, na primer če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče se ne strinja, da sodišče druge stopnje ugotovljenih kršitev ne more odpraviti sámo. Zgolj ugotovitev, da je sodišče prve stopnje kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP, ker ni opravilo celovite in ustrezne dokazne ocene v zvezi s pravočasnostjo vložitve motenjske tožbe, ne narekuje razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem že opravilo dokazni postopek (zaslišalo priče in vpogledalo v listinsko dokumentacijo), dopolnjevanje dokaznega postopka in/ali dokazne ocene ne bi pomenila ugotavljanja samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 367č.
predlog za dopustitev revizije - uporabnina - primerna višina uporabnine - pravica stranke do izjave - vprašanja izvedencu - zavrnitev predloga - laična vloga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, vložen po pooblaščenki, se zavrne.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker toženec predlogu, ki ga je vložil sam, ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394 394-10, 400, 400/3. OZ člen 255, 256, 257.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ničnost notarskega zapisa - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima ter če ima, v kakšnem obsegu, nasprotna stranka v nadomestitvenem postopku po obnovi postopka, dovoljeni na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, možnost v odgovor na s strani predlagatelja obnove postopka podane navedbe in predlagane dokaze, podajati nove navedbe in predlagati izvedbo novih dokazov ter ali je tožeča stranka v obravnavani zadevi glede na stališča sodišč prve in druge stopnje tako možnost imela.
Tožnik lahko spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za prepoved nadaljevanja dejanja v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
Sodišče prve stopnje je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sodno varstvo v upravnem sporu ni namenjeno varstvu pred bodočimi ravnanji nosilcev oblasti, ki bi morda šele lahko posegla v posameznikov pravni položaj, ampak je v skladu z ustavo in zakonom mogoče uveljavljati sodno varstvo le zoper kršitve, ki so jih organi v okviru svojega oblastvenega delovanja že povzročili.
predlog za dopustitev revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlog za dopustitev revizije laičen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo, ne da bi poprej odločalo o vrnitvi v prejšnje stanje.
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - nedobroverni graditelj - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialno pravno pravilen zaključek sodišča, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (24. - 26. členi ZTLR)?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - zemljiškoknjižni referent - majhno sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
V konkretni zadevi A. A. ni stranka postopka, temveč je zunajzakonski partner tožnikove hčere. Poleg tega je mati A. A. na pristojnem sodišču zaposlena kot referentka in ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti. Okrajno sodišče v Piranu, ki ima le pet sodnic, je sicer res manjše sodišče, a pri tem ni zanemarljivo število sodnega osebja. Slednje namreč šteje kar štiriindvajset zaposlenih. Prav tako zaposlena opravlja delo na zemljiškoknjižnem oddelku, med tem ko se konkretni postopek vodi na civilno pravdnem oddelku. Tako z obravnavano zadevo doslej še ni bila v stiku, kar bo z ustrezno organizacijo dela mogoče zagotavljati tudi v prihodnje.