Postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 ne predstavlja ene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitve, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Delodajalec se učinkom vročitve odpovedi - kot enostranske pisne izjave o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, v katerem navaja, da je „prišlo pomotoma do vročitve izredne odpovedi delovnega razmerja“. Dejstvo, da je tožnica nekaj dni po vročitvi izredne odpovedi še hodila na delo, ne pomeni, da je bil dosežen sporazum strank o prenehanju veljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožba ni utemeljena, ker tožena stranka ni navedla odločb Vrhovnega sodišča, s katerimi bi utemeljila pritožbene navedbe o tem, da zavzeta stališča v sodbi sodišča druge stopnje odstopajo od sodne prakse.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – načelo sorazmernosti – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je obdolženi šele pred šestimi meseci postal polnoleten in da bi izvrševanje pripora skupaj s polnoletnimi storilci kaznivih dejanj kvarno vplivala nanj, ne predstavlja relevantne okoliščine pri presoji zakonitosti sklepa o odreditvi pripora.
disciplinski postopek - razmerje do kazenskega postopka - predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost delodajalca
Morebitna oprostitev (ali ustavitev postopka) v kazenskem postopku ne pomeni, da delodajalec zaradi tega ne bi smel ugotoviti kršitev delovne discipline, ker kaznivo dejanje ni ekvivalent disciplinski kršitvi, pa tudi obtožbe niso bile enake.
Ker je sklep disciplinske komisije pravnomočen, v njem pa je ugotovljeno, da je tožena stranka odgovorna za očitane disciplinske kršitve in ji zaradi njih preneha delovno razmerje, ni mogoče zaključevati, da je prišlo do prenehanja delovnega razmerja zaradi protipravnega ravnanja tožeče stranke. Zato je pravilna ugotovitev sodišča, da ni elementov odškodninske odgovornosti.
Če sodišče prve stopnje spregleda ali napačno presodi procesno predpostavko predhodnega notranjega varstva pri delodajalcu, ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti, temveč lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 32, 32/3. ZDR člen 6. OZ člen 179. ZPP člen 8.
dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - dokazno breme
Pritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana.
S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001.
ZDR člen 80, 204, 204/3. ZPP člen 339, 339/1, 360.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - preklic odpovedi - poslovna sposobnost - rok za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja pritožbenih navedb
Zmotna je presoja, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni mogoče drugačno stališče, kot da rok za vložitev tožbe začne teči z zaključkom delovnega razmerja. V vsakem primeru je za začetek teka 30-dnevnega roka za tožbo, ki je prekluzivnega značaja, pravno pomembno, kdaj je bil delavec obveščen o odpovedi oziroma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. To velja tudi za odločitev delodajalca o delavčevi odpovedi oziroma o predlogu za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Zgolj datum zaključka delovnega razmerja, če delavec istega dne ni o tem obveščen, ne more biti zakonita podlaga za začetek teka roka za sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - pokojninsko zavarovanje
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega varstva pri delodajalcu ne predstavlja okoliščine, ki pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. ali 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pritožbenemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in drugim odstavkom 354. člena ZPP omogoča po uradni dolžnosti (brez izrecnega pritožbenega ugovora) razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in zavrženje tožbe.
Neodločanje o vlogi socialno ogroženih prosilcev je nedopustno in pomeni neizpolnjevanje nalog, ki so zaupane tožnici. Na drugi strani priznavanje pravic prosilcem, za katere je tožnica vedela, da jim te pravice ne gredo, pomeni kršitev 35. člena ZDR, ki delavcu nalaga, da se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec pri delodajalcu, materialno škodujejo poslovnim interesom delodajalca.
Tožnik je bil v spornem obdobju v bolniškem staležu zaradi dveh različnih diagnoz. Pri tem sicer ni upošteval navodil imenovanega zdravnika, je pa upošteval navodila osebnega zdravnika in lečeče psihiatrinje. To pomeni, da njegovo ravnanje ni bilo samovoljno, ampak je bilo skladno z navodili njegovih zdravnikov, ki so, če nič drugega zaradi različnosti vnesla tudi nejasnost v določbo o tem, kako se je treba v času bolniškega staleža ravnati. To pa kljub formalnemu nespoštovanju navodil imenovanega zdravnika pomeni, da ne gre za take okoliščine (zlorabe), ki bi povzročile stanje, zaradi katerega delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Sodišče je obrazložilo in utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza, kakršen je bil predlagan in utemeljen, zato ni šlo za odstop od sodne prakse glede obveznosti sodišča v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga.
sprememba delodajalca - pogodbeni prenos prodajalne - evidentiranje prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku
Za prehod pravic in obveznosti iz delovnega razmerja na delodajalca prevzemnika in v zvezi s tem evidentiranje zaključka delovnega razmerja tožnice pri delodajalcu prenosniku ni bistveno, če je imel delodajalec prevzemnik do tožnice kakršnekoli dodatne zahteve, saj bi lahko tožnica v zvezi s tem uveljavljala varstvo pravic pri prevzemniku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker je bila tožba, s katero je tožnica izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, vložena po poteku roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - nerazsodnost - poslovna sposobnost
Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to je za sklenitev veljavne pogodbe oziroma za veljavno izražanje pogodbene volje. Ker je imela tožnikova nerazsodnost pri podpisu spornih aktov enake posledice, kot da bi ju podpisala poslovno nesposobna oseba, to je ničnost, tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi in sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista mogla imeti pravnih učinkov.
izvedenec - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Relativna bistvena kršitev pravdnega postopka bi bila podana v primeru, ko bi sodišče spregledalo določbe ZPP o možnosti postavitve novega izvedenca, bi se pa strinjalo, da je mnenje izvedenca dvomljivo, nejasno. Če pa sodišče ne postavi novega izvedenca zato, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZPDDP člen 2, 3, 3/4. ZAPPNI člen 48, 49, 49/1. ZASP člen 5, 5/2-12. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
posebni davek na določene prejemke – izplačevalec prejemkov - zastaranje odmere davka – delo cenilcev nepremičnin – avtorsko delo – dokazno breme – neobrazloženost sodbe
V izpodbijani sodbi ni obrazloženo, čemu tožena stranka in sodišče konkretnih cenilnih poročil ne štejeta za avtorska dela, zato je sodba v tem delu neobrazložena. Sodišče se je dolžno opredeliti do tistih strankinih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev.
ZR (1989) člen 50, 50/5, 70, 70/5. ZDDPO (1990) člen 7, 8, 33, 34. ZUS člen 14, 14/3. ZUP (1986) člen 4. ZUP člen 6.
davek od dobička pravnih oseb – dejansko stanje – revizija – dolgoročna finančna naložba – revalorizacija – povečanje finančne naložbe – prihodki iz financiranja – novota – odmera davka – zastaranje - presoja zakonitosti in pravilnosti prvostopne odločbe
Če je imel davčni zavezanec knjiženo dolgoročno finančno naložbo v poslovnih knjigah, jo je moral glede na določbe Zakona o računovodstvu iz leta 1989 tudi revalorizirati. Povečanje dolgoročne finančne naložbe pa predstavlja obdavčljive prihodke iz financiranja po ZDDPO (1990).
Odmera davka ne zastara tekom preverjanja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe.
Nedovoljene novote se nanašajo tako na dokaze, kot tudi na dejstva.