ZIZ člen 165, 239, 244, 244/2, 245a - 245c. ZDavP-2 člen 113.
zavarovanje davčnega dolga - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe - zaznamba izvršljivosti terjatve
ZDavP-2 določa, da lahko pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva. S spremembo ZIZ-J je bilo v ZIZ vnešeno novo 21.a poglavje, ki omogoča ustanovitev prisilne zastavne pravice na poslovnem deležu vsem upnikom (ne le državi), ki imajo proti dolžniku izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev. To poglavje zastavno pravico na poslovnem deležu celovito ureja in med drugim določa, da se zastavna pravica na poslovnem deležu pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Ker način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu navedeno poglavje celovito ureja, ni podlage za smiselno uporabo določbe o zaznambi izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi v postopku izvršbe na nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018588
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14, 15, 16, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - nagrada in stroški odvetnika - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniški stroški - potni stroški - kilometrina - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - stroški v zvezi z delom - odvetniška storitev - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - exceptio illegalis
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - plačilo nagrade za opravljeno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - pravilna uporaba materialnega prava - pravilna uporaba odvetniške tarife - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - stroški zastopanja in DDV - exceptio illegalis
ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom.
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.
DJ je izvajalec v smislu določila I. B 7. člena T 2005, ki ureja odmero nadomestila za diskoteko in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago oziroma playback.
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tudi ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Temeljna predpostavka za to, da lahko kdorkoli zahteva povrnitev stroškov opomina na temelju ZPreZP-1 je, da je upnik gospodarski subjekt ali javni organ
pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - davek na promet nepremičnin - popravek odbitka DDV
V primeru prodaje nepremičnine mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin (5. člen ZDPN-2). V primeru da je bil pri prodaji nepremičnin obračunan DDV, pa se prenos lastninske pravice na nepremičnini ne šteje za prenos nepremičnine po ZDPN. Obračun DDV pri prodaji nepremičnine in obveznost plačila davka na promet nepremičnin se medsebojno izključujeta. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da znesek popravka odbitka DDV v klavzuli "morebitni pripadajoči davek" ni zajet. Na prodajo nepremičnine je namreč neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitega DDV je le posredni strošek nastal kot posledica prodaje nepremičnine na strani stečajnega dolžnika in plačilo tega, razen ob izrecnem dogovoru oz. zapisu v Vabilu za zavezujoče zbiranje ponudb, ne more prevaliti na kupca.
Izrek sodbe mora biti tako natančen, da je jasna njegova vsebina. V tožbi na sklenitev prodajne pogodbe je nujno, da tožeča stranka želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog. Slednje pomeni, da mora biti v izreku navedena vsebina pogodbe, ki naj se sklene.
izterjava davčnih obveznosti - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - popolnost predloga za izvršbo - skladnost predloga za izvršbo in izvršilnega naslova - relativno zastaranje - absolutno zastaranje davčne obveznosti - prispevki - stroški davčne izvršbe
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Na izvršilni naslov je sodišče zaradi stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama bi zato moral dolžnik uveljavljati v predhodnem davčnem postopku.
Sodišče ni imelo podlage za pozivanje upnika k dopolnitvi predloga za izvršbo, saj je predlog vseboval vse sestavine, ki jih zahteva 40. člen ZIZ, upnik pa je priložil tudi vse potrebne listinske dokaze, na podlagi katerih je sodišče lahko preizkusilo skladnost predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom in izpolnjevanje pogojev za dovolitev izvršbe na dolžnikove nepremičnine.
V zvezi s potekom petletnega zastaralnega roka višje sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru tega ni uveljavljal, v pritožbi pa se na zastaranje sklicuje le pavšalno. Ob tem iz podatkov spisa ni razvidno, da bi kakšna od obveznosti ob začetku postopka davčne izvršbe že relativno zastarala. Davčni postopek pozna tudi absolutno zastaranje, s katerim pravica ugasne in na katerega je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti odloča po stanju na dan odločanja sodišča prve stopnje, na ta dan pa desetletni rok za absolutno zastaranje še ni potekel za nobeno od obveznosti iz seznama izvršilni naslovov, zato bo o zastaranju v nadaljnjem postopku odločalo sodišče prve stopnje.
Ker se prispevki obravnavajo kot davek, je za njihovo izterjavo pristojen davčni organ, zato je odmerna odločba za prispevke lahko vsebovana v seznamu izvršilnih naslovov brez zahteve za njeno predložitev v izvršilnem postopku. Tudi stroški postopka pobiranja davkov so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 405, 405/5. ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 68a.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - davčna napoved - dodatna odmera davka - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - nova odmera dohodnine - trditveno in dokazno breme
Ni pomembno, kdaj je bila odločba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP izdana, pomemben je čas, ko je prišlo do opustitve dolžne in pravilne prijave davkov, za katero je ta odločba izdana.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 125, 126, 126a, 146, 146/1, 156. OZ člen 356, 356/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi upravne odločbe - zastaranje terjatve - javnopravna obveznost - javne obligacije - civilnopravna razmerja - dvostransko obligacijsko razmerje
Odločba Agencije RS za kmetijske trge, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, predstavlja izrvršilni naslov, saj je izvršilni naslov, kadar je davčni organ pristojen za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
Pri izterjavi terjatev iz naslova odločb upravnih organov oziroma terjatev, zaradi izterjave katerih je predvidena upravna izvršba, je glede vprašanja zastaranja treba izhajati iz narave izterjevane obveznosti. Kadar gre za javnopravno obveznost, katere bistvena značilnost je oblastveni odnos med državo in posameznikom, torej razmerje podrejenosti in nadrejenosti, pride v poštev uporaba ZDavP-2, tudi če ne gre za izterjavo terjatve, ki ustreza definiciji davka. Drugače pa je v primeru, ko sta država in posameznik v prirejenem, enakopravnem razmerju. V takšnih primerih posameznikova obveznost nastane kot posledica obveznostnega razmerja ali njegove kršitve. Tedaj je glede vprašanja zastaranja treba uporabiti OZ.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1. ZDavP-2 člen 85a. ZGD-1 člen 3, 3/6.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - fizična oseba - samostojni podjetnik - davčna odločba - vročitev - elektronsko vročanje prek portala eDavki
Ker pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se dolžnik kot fizična osebna nikoli ni prijavil v sistem eDavki, zaradi česar se iz sistema tudi ni mogel odjaviti.
Za obstoj domneve po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se ne zahteva pravnomočnost odločbe, s katero je bil dodatno ali naknadno odmerjen davek (ali naloženo plačilo prispevkov), pač pa zadostuje že, da je taka odločba izdana. Odveč so zato pritožbene navedbe, ali je sporna davčna odločba že pravnomočna oziroma kdaj bi lahko postala pravnomočna.
ZDDV-1 člen 40, 41, 41/1. ZIPRS1314 člen 60a. ZPP člen 151. ZOdvT tarifna številka 6007.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - davek na dodano vrednost (DDV) - stopnja ddv - sprememba stopnje davka na dodano vrednost (ddv) - sprememba davčnih predpisov
Pri obračunu davka na dodano vrednost od pravdnih stroškov je treba upoštevati, da je bil davek na dodano vrednost do dne 1. 7. 2013 v obsegu 20 %, nato pa 22 %.
DAVKI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00010951
ZZK-1 člen 37, 45. ZDoh-2 člen 51. ZDPN-2 člen 15. ZKZ člen 19, 19/1, 22. ZON člen 86. ZGD-1 člen 72.a, 667.
vknjižba na podlagi združitve, delitve ali prenehanja gospodarskih družb - potrdilo o plačilu davka - vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na zavarovanem območju - statusno preoblikovanje podjetnika - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - pogodba o prenosu podjetja - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Niti podjetnik niti njegovo podjetje nimata ločene pravne subjektivitete, in je nosilec stvarnih pravic tako osebnega premoženja kot tudi podjetniško organiziranega premoženja vedno le podjetnik kot fizična oseba. To velja tako za podjetnika prenosnika kot za prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo je določeno le glede tistih pravnih razmerij, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na drugo fizično osebo gre za vpis, predlagan na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi katerega je potrebno predložiti dokazila iz 37. in 38. člena ZZK-1.
ZDavP-2 člen 208, 208/1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 40.
izvršba na nepremičnine - davčna izvršba - trditveno breme - predlog za izvršbo - nedovoljene pritožbene novote
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, je neuspešnost davčne izvršbe. Povedano drugače, namen sodne izvršbe davčnih obveznosti na nepremičnine je doseči poplačilo, potem ko se je predhodna davčna izvršba na ostalo dolžnikovo premoženje izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika. Glede na navedeno mora upnik že v predlogu za izvršbo na nepremičnine pojasniti in izkazati vse okoliščine, iz katerih sodišče ob obravnavi predloga lahko ugotovi izpolnjevanje opisanega zakonsko določenega pogoja.
Navidezna (simulirana pogodba) sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Pogodbeni stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz, na primer pisni zapis, sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sporazum o ugotovitvi in določitvi skupnega premoženja zakoncev navidezen in ničen. Dejanski namen sklenitve tega sporazuma je predstavljal poskus oškodovanja tožnice (upnice), ki že od leta 2011 zoper toženca vodi postopek davčne izvršbe, kar je bilo obema toženima strankama tudi znano.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010121
Zakon o obveznem zavarovanju v prometu člen 18, 19, 19/2. OZ člen 131. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
škoda, povzročena s prometno nesrečo - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zavarovalna vsota pri obveznem zavarovanju motornih vozil - valorizacija zavarovalne vsote - zavarovalna polica - omejitev zavarovalne vsote - povrnitev škode - hude telesne poškodbe - pravica do dela s krajšim delovnim časom - izgubljeni dohodek - nadomestilo za izgubljeni dohodek - višina odškodnine oziroma nadomestila - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
Zaradi omejene zmožnosti primerjave plač v primerljivih družinskih podjetij, je sodišče upravičeno kot enega izmed kriterijev upoštevalo tudi kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, sprejete s strani Gospodarske zbornice RS, Združenja delodajalcev in Združenja Manager.
Pravica do dela na delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa nujno ne pomeni, da sme biti tožnik na delovnem mestu prisoten le 4 ure, temveč le, da je v dnevu zmožen opraviti le polovico svojih delovnih nalog, ne glede na to, koliko ur je prisoten na delovnem mestu.
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po Zakonu o dohodnini obdavčljiva in se od nje plača dohodnina. Obračun akontacije mora izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, ki je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 175, 175/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odločba davčnega organa - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti
Odločbo na podlagi odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo davčni organ izda, kadar dolžnikov dolžnik terjatve ne plača prostovoljno. Takšna odločba je izvršilni naslov v smislu odločbe o denarni nedavčni obveznosti.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00009496
URS člen 26. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 234, 267, 267/3. ZDDV člen 40. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 22, 167, 168, 178, 220, 226.
odškodninska odgovornost države - evropsko pravo - uporaba prava EU - kršitev prava EU - odbitek vstopnega DDV - praksa SEU - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske skupnosti - predhodno odločanje SEU - ustrezen račun
Vrhovno sodišče kot sodišče v smislu tretjega odstavka 267. člena PDEU je dolžno predložiti zadevo SEU, ob predpostavki, da je vprašanje razlage prava EU za odločitev bistveno, v sodni praksi SEU pa nanj še ni bil dan odgovor. Pritožnik je predlagal postavitev predhodnih vprašanj SEU v zvezi z izvajanjem Šeste direktive, pri čemer je prvo vprašanje navezal na dejstvo, da je kupec plačal prodajalcu del zneska iz računa (v višini DDV), drugo vprašanje o pravici do odbitka DDV pa se nanaša na primer, kadar zavezanec prejme račun, ki dokazuje avansno plačilo. Vrhovno sodišče je tožeči stranki odgovorilo, da za odločitev v konkretnem primeru ni bistvena razlaga Šeste direktive glede na dejstvo, da je tožeča stranka kot podlago za odbitek vstopnega davka uporabila neustrezen račun, oziroma listino, ki te lastnosti nima, ker vsebuje neresnične podatke. Ker torej prvi pogoj za predložitev zadeve SEU ni bil podan, je sodišče prve stopnje zavrnilo očitek tožeče stranke, da je Vrhovno sodišče ravnalo protipravno, ker je opustilo svojo dolžnost predložitve zadeve SEU.
V konkretnem primeru račun ne potrjuje tistega poslovnega dogodka, ki se je zgodil glede na ugotovitve dejanskega stanja v upravnem postopku, za katerega tožeča stranka ni trdila, da v njem ni sodelovala. Če je tožeča stranka za blago, ki ga je kupila za opravljanje svoje obdavčljive dejavnosti, plačala del kupnine kot avans za blago, katerega lastnica naj bi postala ob sklenitvi pogodbe, bi morala zahtevati, da ji prodajalec izda račun, ki ustreza takemu dejanskemu stanju. Tožeča stranka pa je pri davčnem obračunu upoštevala račun, ki potrjuje neka popolnoma druga dejstva. Tako stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča jasno izhaja in ga tožeča stranka nekritično obrača s ponujanjem možnosti, kako naj se račun lahko bere drugače od tistega kar je v njem zapisano. S tem pa Vrhovnemu sodišču tudi po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno očita kršitev prava EU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008613
OZ člen 341. ZPP člen 337, 337/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6.
odpoved zastaranju - izrecno pooblastilo za pripoznavo - prekluzija dokazov - nastanek obveznosti obračuna DDV - pisna pripoznava zastarane obveznosti
Drži torej, da na razlago izjave o pripoznavi zastarane obveznosti v večji meri vplivajo interesi izjavitelja, vendar pa ne absolutno, tako da bi jih lahko razlagali le upoštevaje njegove (trenutne) interese in iztrgano iz konteksta vseh okoliščin ob podaji (pisne) izjave. Treba jo je treba razlagati v mejah zapisa in okoliščin ob njeni podaji. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ob dokazni oceni zaslišanja prič, ki so bile prisotne na sestanku, in gramatikalni razlagi izjave na zapisniku ugotovilo, da je tožena stranka pripoznala dolg iz naslova dodatnih del za gradnjo objekta za šolanje službenih psov.
Pritožbene navedbe tožene stranke, da bi morali imeti udeleženci na sestanku pisno pooblastilo uprave DARS d.d. za pripoznavo dolga, ni sprejemljivo. Iz zapisnika namreč izhaja, da so se udeleženci na strani naročnika, torej tožene stranke, predstavljali kot naročnik, torej kot DARS d.d. in navedli, da se dodatna dela prizna v znesku, kot bo dogovorjen s poravnavo. Glede na izpovedbe obeh prič je bil tak način obravnave zahtevkov za plačila običajna praksa med pravdnima strankam in nikoli ni bilo izpostavljeno vprašanje pooblastil za potrjevanje tega, kar so se dogovorili.
Določba šestega odstavka 33. člena ZDDV-1 določa, da v primeru, če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek. Glede na vse navedeno je sodišče druga stopnje pravilno zavrnilo del tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na obračun 22 % stopnje DDV, ker je v času nastanka davčne obveznosti, to je do konca leta 2008, ko je opravila storitev, veljala 20 % stopnja DDV.
ZST-1 člen 11, 14a, 14a/2, 35. ZDavP-2 člen 159, 160.
plačilo takse za revizijo - odlog plačila sodne takse - pravnomočnost sklepa - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - ne bis in idem - nov plačilni nalog - določitev roka za plačilo takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - izterjava neplačane sodne takse
Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve. Zato vsebine sklepa o odlogu taksne obveznosti tožeče stranke s 3. 11. 2015, ne glede na navedbe pritožnice, ni več mogoče presojati.
Res je, da je bil tožeči stranki v tem postopku po izdaji odločbe o reviziji poslan nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o reviziji. Vendar smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14a. člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok. Novi plačilni nalog zato nikakor ne more pomeniti nove odločitve o dolžnosti plačila sodne takse (in posledično podelitve novega roka za vložitev predloga za taksno oprostitev).
ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
Ker dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem, tako podedovanim kot osebnim (142. člen ZD) in ker ZDavP-2 v prvem odstavku 208. člena jasno določa, da se davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, takšnega postopka pa davčni organ, kot je bilo ugotovljeno in pojasnjeno zgoraj, zoper dolžnike kot dediče ni poskušal izpeljati, še niso izpolnjeni pogoji za sodno izvršbo davčnih obveznosti na nepremičnine dolžnikov po citiranem členu.