dovoljenost revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - vrednost spornega predmeta v denarnem znesku
V premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2. odst. 382. člena ZPP) je navedba vrednosti spornega predmeta kot posebna sestavina tožbe način, s katerim tožnik zagotovi pravico do revizije tako sebi (za primer svojega neuspeha v pravdi) kakor svojemu nasprotniku - toženi stranki (za primer svojega uspeha v pravdi). Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta v skladu s citiranimi določbami ZPP. Na tožbi je namreč zapisala kot vrednost spora ("pcto") 2000 točk, ne pa vrednosti spora v denarnih enotah.
dolžnost preživljanja - povračilo stroškov preživljanja - pobot - primeri, ko je pobot izključen - verzijski zahtevek
Z verzijskim zahtevkom zahteva tožnica od toženca povrnitev tistega dela izdatkov, ki jih je pokrila namesto njega kot preživninskega zavezanca, in ki so bili za preživljanje ml. sina pravdnih strank potrebni (133. člen ZZZDR).
Materialnopravno pravilen je zaključek sodišč prve in druge stopnje, da tožeča stranka uveljavlja od tožene stranke terjatev, ki izvira iz zakonite (toženčeve) obveznosti preživljanja, zaradi česar ta terjatev po izrecni določbi zakona (5. odstavek 341. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ne more prenehati s pobotom. Vrednost izdatkov je potrebno presojati po času, ko je bila terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev (tedaj ob odločanju sodišča prve stopnje), ne pa po času, ko so bili ti izdatki uporabljeni za preživljanje ml. sina pravdnih strank kot preživninskega upravičenca.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - lastnik stanovanja - izplačilo ob izpraznitvi stanovanja
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da privatizacijska določba 1. odst. 126. člena SZ upošteva le razmerje med lastnikom stanovanja in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice - in da je zato ugotovljeno preselitev tožnice v stanovanje drugega lastnika treba šteti za izpraznitev stanovanja, ki je last tožene stranke, v smislu citirane zakonske določbe.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 382, 382/2, 382/3.
dovoljenost revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - vrednost spornega predmeta v denarnem znesku
V pravdni zadevi gre za premoženjskopravni spor iz tretjega in drugega odstavka 382. člena ZPP. Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta v skladu s citiranimi določbami ZPP. Na poziv sodišča je sicer sporočila sodišču, da ocenjuje vrednost spornega predmeta na 7.500 točk. Toda v točkah (po analogiji taksne - ali odvetniške? - tarife) označena vrednost spora ne pomeni upoštevne navedbe vrednosti spora.
Zakon o denacionalizaciji ne določa, da mora akt, s katerim je bilo premoženje podržavljeno, obstajati tudi v času vrnitve premoženja. V tem pogledu tudi razveljavitev 92. člena tega zakona ničesar ne spreminja, saj je s tem le odprta možnost, da upravičenci do vrnitve premoženja le-to uveljavljajo, bodisi po določbah zakona o denacionalizaciji, bodisi po določbah 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
dolžnost preživljanja - način določitve višine preživnine - zvišanje preživnine - center za socialno delo kot skrbnik - skrbništvo nad mladoletnimi
Po določbi 1. odst. 185. člena ZZZDR center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. S citirano zakonsko določbo tudi ni v nasprotju ugotovljena odločitev, da skrbništvo tega centra opravlja v imenu centra njegova socialna delavka. Po določbi 201. člena ZZZDR postavi center za socialno delo pod skrbništvo mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo. Pri ugotovljenih dejanskih okoliščinah tudi ni mogoče imeti (po presoji s stališča določbe 201. člena ZZZDR) materialnopravno utemeljenega pomisleka proti temu, da se toženec obravnava kot preživninski zavezanec, ki mora za svojega otroka - ml. tožnika prispevati denarno preživnino njegovemu skrbniku.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic - posebni primeri odgovornosti - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - poledica
Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo ne more izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP),tožena stranka v reviziji neutemeljeno očita tožeči stranki, da je vozila s premajhno skrbnostjo, zlasti pa je neutemeljen očitek, da je v premajhni meri upoštevala specifiko lokalnih razmer, geografsko lego ceste in letni čas (mesec december), v katerem je do škodnega dogodka prišlo. Kot sta materialno pravo pravilno presodili nižji sodišči, bi morala biti na te okoliščine posebej pozorna v resnici drugotožena stranka (2. odstavek 18. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki bi morala pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka, svoje storitve pa bi morala opravljati skrbno in redno (184. člen ZOR). Da drugotožena stranka ni ravnala tako, dokazuje že v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejstvo, da je na poledeneli cesti istega dne na istem mestu zletelo s ceste kar troje vozil.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - zavezanci - če je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov
V primerih, ko so bili podlaga za razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem špekulativni ali fiktivni pravni akti ali posli, pravice denacionalizacijskih upravičencev, da se jim popravijo storjene krivice, ne morejo biti prizadete. Breme popravljanja krivic mora zato v primerih špekulativnih ali fiktivnih pravnih aktov ali poslov nositi tudi sicer znani titular lastninske pravice (tisti, ki je v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo lastnik takega premoženja - 1. odstavek 89. člena ZDen). V primeru špekulativnih ali fiktivnih pravnih aktov ali poslov, ki so bili podlaga za prehod iz družbene v zasebno lastnino, se je zakonodajalec ob tehtanju prizadetih interesov denacionalizacijskih upravičencev na eni strani in lastnikov, ki so premoženje iz družbene lastnine v zasebno lastnino pridobili na podlagi špekulativnih ali fiktivnih pravnih aktov ali poslov na drugi strani, izjemoma odločil (glej 3. odstavek že citiranega 16. člena ZDen in 51. člen ZDen), da je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo lastnik premoženja, ki je iz družbene lastnine v zasebno lastnino prešlo na podlagi špekulativnih ali fiktivnih pravnih aktov ali poslov (89. člen ZDen). Pri tem pa v tem členu ZDen ni prav nobene niti časovne niti vsebinske omejitve.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom reviziji tožeče stranke ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V skladu z določbo 398. člena ZPP je revizijsko sodišče sklep poslalo sodišču druge stopnje, ki bi moralo opraviti vročitev. Da je potrebno tudi odločbo revizijskega sodišča vročiti strankam, izhaja iz 337. člena ZPP, zlasti pa že navedene določbo 398. člena ZPP in določbe 376. člena ZPP, ki se tudi v revizijskem postopku smiselno uporablja (399. člen ZPP). Sodišče druge stopnje je sklep revizijskega sodišča strankam vročilo, vendar pa ne takoj po prejemu sklepa, ampak šele potem, ko je že izdalo novo pravnomočno sodbo. Po mnenju revizijskega sodišča je s tem sicer ravnalo v nasprotju s citiranimi določili ZPP, vendar pa tako ravnanje pritožbenega sodišča ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 7. točke 2. odstavka 354. člena, kot smiselno v reviziji zatrjuje tožena stranka, ampak gre le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, ki pa v obravnavanem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZOR člen 940, 940/2, 178, 178/1, 178/2, 277. ZTSPOZ/76 člen 57, 57/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odgovornost - zamudne obresti-kdaj se dolgujejo - zavarovalna vsota
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in civilna sankcija zanjo (277. čl. ZOR). Ker je izplačilo zavarovalne vsote oškodovancu, če je ta z direktno tožbo to od zavarovalnice zahteval, njena obveznost, mora sama nositi tudi breme zamudnih obresti. To pa pomeni, da jih ne sme vračunati v zavarovalno vsoto. S tem bi znižala zavarovalno kritje, s katerim jamči oškodovancu na podlagi zakona. Enako velja za pravdne stroške. Določilo 2. odst. 940. čl. ZOR ureja razmerje med zavarovancem in zavarovalnico, ne nanaša pa se na obveznost zavarovalnice, da v mejah zavarovalne vsote povrne oškodovancu škodo. Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z načelom pravdnega postopka, da nosi stroške pač tista stranka, ki je v pravdi propadla (154. čl. ZPP).
Davčni organ lahko zavezancu odpiše davčni dolg, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Če navedeni zakonski pogoj ni obrazložen v odločbi, je odločba nezakonita.
ZOR člen 122, 126, 126/3, 132, 132/3, 454. ZTLR člen 33.
prodajna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe - pridobitev lastninske pravice - vpis v javno knjigo - overitev sporazuma o delitvi skupnega premoženja
Bistvo prodajne pogodbe je pridobitev lastninske pravice na kupljeni stvari, za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla pa je potreben vpis v zemljiško knjigo, prodajna pogodba pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Odločitev o tem po vsebini izključevalnem ugovoru tožene stranke je pomembna za presojo o utemeljenosti razdrtja sporne prodajne pogodbe. Kajti, na pravice iz 126. čl. ZOR se lahko sklicuje le tista stranka dvostranske pogodbe, ki je izpolnila svojo obveznost.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
Tožnikovo samovoljno ravnanje, ko po končanih obiskih pri njem v maju in juniju 1994 otrok ni več vrnil materi, sta sodišči ocenili kot neodgovorno in v škodo otrok. Otroka je na ta način iztrgal iz dotedanjega okolja, ju zaupal tujim ljudem in onemogočil njune stike z materjo. Ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin in starosti otrok sta sodišči ocenili, da je otrokoma mati nujno potrebna za zdrav fizični in psihični razvoj. Nobenih pomislekov ni bilo, da bi mati ne bila sposobna nuditi otrokoma potrebne vzgoje in oskrbe. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno ob upoštevanju koristi otrok dodelili oba otroka materi (2. odst. 78. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Ker je toženec zdrav in sposoben za gozdarska in kmetijska dela, bo moral poskrbeti, da si bo najmanj s priložnostnim delom zagotovil manjkajoča sredstva za preživljanje.
Okoliščine konkretnega primera niso take, da bi bilo mogoče naložiti tožnici breme toženčevega preživljanja v celoti. Toženec tudi nima prav, ko meni, da bi bil zaradi razlogov za razdor na tožničini strani upravičen do višje preživnine.
Mnenje specialista - nevrokirurga služi za oceno o naravi bolezni, ki je podlaga za oceno o začasni nezmožnosti za delo, ki pa jo daje zdravniška komisija samostojno.
Po 27., 28. in 31. členu zakona o socialnem varstvu se pri ugotavljanju višine denarnega dodatka štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka posameznik in njegov družinski član dejansko prejel. Sem štejejo ne le pokojnina, marveč tudi vsi morebitni poračuni povečanja pokojnine za pretekla obdobja, ki so bili izplačani v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za denarni dodatek.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - povzročitev škode - podlage za odgovornost
Če ni zatrjevane vzročne zveze, je pravilna presoja, da ni utemeljen tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja svoje zavarovanke. Tožeča stranka kot regresna upravičenka ne more imeti več pravic, kot bi jih imel njen zavarovanec na podlagi določil Zakona o obligacijskih razmerjih o povračilu škode.
Tožena stranka je s tem, ko je omejila uveljavljanje tožnikovih pravic na dokazovanje pravno pomembnih dejstev zgolj s pisnimi dokazili, bistveno kršila pravila postopka - 2. odstavek 159. člena ZUP, po katerem se kot dokazilo uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru.
Prevoznik, ki je prijavil blago za uvoz in tranzit, ni pa ga predal namembni carinarnici, ker je bilo blago med prevozom ukradeno, je zavezan k plačilu carinskih dajatev na podlagi dane garancijske izjave.
Ko je garancijska izjava pravni temelj, na podlagi katerega je proti zavezancu uveden carinski postopek, ta pa s strani zavezanca ni podpisana, sodišče dejanskega stanja, kot ga glede bistvene okoliščine ugotavlja upravni organ, ne more presoditi, ker v upravnih spisih za to ni podlage.