ZSV člen 100, 100/1, 100/3, 100/4. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/8, 6, 6/1, 6/1-4, 18, 18/3, 31, 31/4.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - prispevek zavezanca - preživninska obveznost do upravičenca - oprostitev plačila
Uredba, pa tudi ZSV kot hierarhično višji pravni akt, izrecno omogočata oprostitev plačila storitev tudi za zavezance, ki imajo preživninsko obveznost do upravičenca na podlagi pravnega posla.
Tožnika k plačilu stroškov sprva oskrbe na domu in nato institucionalnega varstva za upravičenko res zavezuje pogodba o preužitku, vendar to še ne pomeni, da njegova plačilna sposobnost ni pomembna in da nima možnosti zahtevati oprostitve plačila storitev, ki jo omogoča Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Zato se v tem primeru pri določitvi višine prispevka upošteva tudi njegova plačilna sposobnost. Ni utemeljeno stališče toženke, da je v obravnavanem primeru bistvena samo vrednost pravnega posla, ne pa tudi plačilna sposobnost tožnika.
pravice iz zavarovanja za brezposelnost - podaljšano plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pogoji
Pravica do daljšega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni vezana na zavarovanca, ki uveljavlja pravico do nevštevanja že izkoriščene dobe za odmero pravice do denarnega nadomestila, temveč na pogoje, ki jih mora ta izpolnjevati za pravico do daljšega plačila prispevkov. Te pogoje pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi zavarovanci, ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjkata manj kot dve leti do upokojitve. To je 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.
pravice iz javnih sredstev - vročanje - hišni predalčnik - sprememba naslova
Glede na jasne zakonske norme 37. člena ZUJPS in 87. in 96. člena ZUP je tožena stranka po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijane odločbe pravilno vročala tožeči stranki na naslovu stalnega prebivališča, ki je bil hkrati naslov za vročanje, in kasneje na naslovu zakonskega prebivališča. Fikcija vročitve nastopi na formalno prijavljenem naslovu in z nastopom fikcije začnejo teči roki. Ker se šteje, da so ji bile dokončne odločbe vročene in ker v roku 30 dni, ki ga določa 72. člen ZDSS-1 ni vložila tožb, so bile te na podlagi 274. člena ZPP pravilno zavržene.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007037
ZUPJS člen 32, 34. ZUP člen 103, 125.
pravica iz javnih sredstev - varstveni dodatek- materialni rok - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku je ugodnost za stranko, ki je zamudila rok za procesno dejanje, ko postopek že teče. Gre za ugodnost v primeru zamude procesnega in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev določene materialne pravice, o kateri se odloča po ZUP. Z vrnitvijo v prejšnje stanje v upravnem postopku ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice.
ZUPJS v 34. členu določa, da center za socialno delo o pravicah iz javnih sredstev odloča po ZUP, če v tem zakonu posamezna vprašanja niso drugače urejena. Postopek se začne z vlogo vlagatelja ali po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Varstveni dodatek na podlagi 32. člena ZUPJS pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
ZUPJS člen 12, 17, 18. ZSVarPre člen 5, 6, 23, 27, 31. ZPŠOIRSP člen 18.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - premoženjski cenzus - dohodkovni cenzus - odškodnina na podlagi odločbe ESČP
Tako ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka, ZSVarPre pa jih celo izrecno upošteva med neperiodičnimi dohodki.
Določba 18. člena ZUPJS ne izključuje upoštevanja denarnih sredstev iz naslova odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po določbi 17. člena ZUPJS.
Revidentka je bila z vsemi očitanimi kršitvami seznanjena že pred razgovorom pri ministrici, saj navedene kršitve med drugim izhajajo iz poročil skupne službe za notranjo revizijo ter poročil o izvedenih nadzorih Inšpektorata Republike Slovenije za delo (da je bila revidentka z njimi seznanjena, izhaja tudi iz njenih trditev, da je kršitve odpravljala). Na razgovoru pri ministrici so ji bile te kršitve le ponovno predočene in se je imela možnost o njih izjaviti.
Minister prek svoje pristojnosti za razrešitev direktorja izvršuje deloma vlogo delodajalca in deloma vlogo ustanovitelja prek nadzora in ukrepanja za zagotavljanje ustreznega izvajanja javne službe s strani subjekta (javnega zavoda), katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Zato v izpodbijanem sklepu tudi ni treba obširno navajati pravne podlage in povzemati dejanskega stanja ter dokazov, na katere je to oprto (v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku) in to ne izhaja niti iz zakona.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 370, 370/2, 381. ZDSS-1 člen 19, 73, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSDP-1 člen 79, 96.
načelo dispozitivnosti - socialni spor - vezanost na toženi zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji
Če je dajatveni zahtevek določno opredeljen po višini, sodišče v socialnem sporu nima pravne podlage, da bi tožeči stranki prisodilo nekaj več glede na njen zahtevek.
Drugi odstavek 13. člena ZUPJS je treba razlagati in uporabiti skupaj z 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
Zakon v drugem odstavku 13. člena ZUPJS opredeljuje periodični dohodek, ki ga je treba aplicirati na 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS in razumeti tudi kot izgubo periodičnega dohodka in njegovo nenadomestitev z drugim periodičnim dohodkom v enakih ali podobnih zneskih. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka torej pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih in v tem primeru se od dohodka odšteje izgubljeni periodični dohodek.
Navedena razlaga je skladna tudi z načelom pravične razdelitve javnih sredstev, ki ga zasleduje ZUPJS.
Za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali popolnoma izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša ni razumnega razloga, ker se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. Zato bi različna obravnava lahko pomenila kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS.
ZUP člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-3. ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - diskrecija upravnega organa - zagotovljeno bivanje - presoja diskrecijske odločbe v socialnem sporu
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
Tudi ob predpostavki, da ima sodba dejansko naravo sodne poravnave (in sta se pravdni stranki sporazumeli o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok), ni mogoče šteti, da gre za sporazum v smislu desetega odstavka 10. člena ZUPJS. Tudi zato, ker se gramatikalno izrecno nanaša samo na otroški dodatek in iz zapisa ne izhaja dogovor, pri kom od staršev se bo otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval. Poleg tega je razlaga, da 6. točka izreka sodbe predstavlja sporazum, predviden v zakonu iz leta 2012, preširoka, glede na to, da je bila sodba izdana leta 2003.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. Prvi odstavek 281. člena ZUP določa, da če se odločbo odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Tožena stranka je zato imela pravno podlago, da je tožnici naložila vračilo javnih sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi odpravljene odločbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo storitev institucionalnega varstva - vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja - pavšalno zastavljeno vprašanje - zalo hude posledice za stranko - splošne trditve
Vprašanje, ali je bila na podlagi okoliščine, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ni predložila upravnega spisa, dopustna odločitev o zavrnitvi tožbe v upravnem sporu, ni pomembno pravno vprašanje za to zadevo, saj ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve, v kateri je tožena stranka odgovorila na tožbo in predložila upravne spise, poleg tega pa iz ZUS-1 (tretji odstavek 38. člena in 58. člen) izhaja, da lahko sodišče odloči tudi brez odgovora na tožbo in predloženih upravnih spisov.
Vprašanje, ali izpodbijana sodba ustreza standardom obrazložene sodbe, je postavljeno zelo splošno, pavšalno, saj revidenta niti ne pojasnita, zakaj naj ne bi ustrezala.
Vprašanje kakšen je v tem sporu pomen okoliščin, da upravičenec ni vložil zahteve za uvedbo upravnega postopka, niti sklenil pogodbe (dogovora) o namestitvi v domu upokojencev, za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno relevantno in tudi sicer predstavlja vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Vprašanje kakšna pravila bi moralo sodišče upoštevati za razlago sporne preužitne pogodbe in ali je dopustna razlaga pogodbe na način, kot je to storilo prvostopno sodišče v obravnavani zadevi, predstavlja vprašanje dejanskega stanja (ugotovitev dejstva), ki bi se sicer lahko reševalo tudi kot predhodno vprašanje, vendar ga je v obravnavani zadevi reševala tožena stranka sama, kar je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (147. člen).
S trditvami, ki ne zadoščajo za celovito presojo in so zelo splošne, po presoji Vrhovnega sodišča revidenta nista izkazala kakšne konkretne posledice ima za njuno celotno premoženjsko stanje ta finančna obremenitev. Zgolj navedba o višini pokojnine, brez izkazovanja siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču niti ne omogoča preizkusa, ali bi to finančno breme za revidenta predstavljalo zelo hude posledice.
državna štipendija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nastop pravnomočnosti - rok za izdajo odločbe
V drugem odstavku 82. člena ZDSS-1 je res navedeno, da mora tožena stranka izdati nov upravni akt najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe, vendar pa je treba to določbo razlagati skupaj z drugim odstavkom 320. člena ZPP, ki določa, da ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena. V konkretnem primeru pravnomočnost, ki je nastopila že 24. 3. 2014, za toženo stranko ni imela nobenega učinka, dokler ji sodna odločba ni bila vročena. Pravnomočnost je proti toženi stranki začela učinkovati šele z datumom vročitve , zato je lahko šele od tega datuma dalje tekel 30-dnevni rok za izpolnitev, saj pred vročitvijo tožena stranka sodbe ni mogla izpolniti. Nižji sodišči sta zato pravilno ugotovili, da je tožnica toženo stranko prezgodaj pozvala k izpolnitvi, saj je to storila še pred iztekom 30-dnevnega roka, zato je tožbo pravilno zavrglo.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - denarna socialna pomoč - spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Tožnica je v tej zadevi izpodbijala zgolj tisti odločbe Centra za socialno delo, s katerim ji je bilo prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnine vpisane v k.o. G. in s katerim je bilo odločeno, da se na podlagi te dokončne odločbe prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, kar pa ni spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja oziroma socialnega varstva.
Navedeno pomeni, da bi tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje lahko vložila le predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storila. V tem sporu revizija ni dovoljena že na podlagi zakona.
Tožničin zahtevek za povračilo družinske pokojnine je po vsebini regresni zahtevek. Pravno podlago odškodninskih zahtevkov tožnice predstavlja prvi odstavek 271. člena ZPIZ-1. Vendar pa je, kadar škoda nastane kot posledica prometne nesreče, primarno treba uporabiti določbe ZOZP, saj je odgovornost povzročitelja nezgode predmet zavarovanja v prometu. ZOZP namreč ureja ravno obvezna zavarovanja v prometu, zato je v takih primerih v razmerju do ZPIZ-1, ki na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, lex specialis. Revizijske trditve, da je ZPIZ-1 v razmerju do ZOZP specialnejši predpis, zato niso utemeljene.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
denarna socialna pomoč - vračilo prejete pomoči - razveljavitev odločbe - izredno pravno sredstvo - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Določba 46. člena ZSVarPre temelji na pooblastilu iz 158. člena URS o tem, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih, in po postopku, določenih z zakonom.
Določba 46. člena ZSVarPre je v razmerju do določb ZUP o izrednih pravnih sredstvih specialna in v celoti zadošča, da pristojni organ (v konkretnem primeru CSD) lahko odpravi ali razveljavi svojo prejšnjo odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči, če je upravičenec za isto obdobje prejemal lastne dohodke, ki presegajo odobreno denarno socialno pomoč in da z novo odločbo odloči o upravičenosti do denarne socialne pomoči za navedeno obdobje. Za odpravo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe in izdajo nove CSD zato ni potreboval še dodatne pravne podlage v določbah ZUP o izrednih pravnih sredstvih.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34, 34/1, 42, 42/1. ZUP člen 139, 139/1.
pravica do otroškega dodatka - priznanje pravice - izpolnjevanje pogojev - odločanje organa - obstoj pogojev v času odločanja
Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.
Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.