NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00022797
ZDZdr člen 39, 48, 74, 74/1-6, 75. URS člen 17, 21, 34.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Očitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke.
Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice.
V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za zapolnitev izvedbene pravne praznine v tem delu pravnega reda. Doslej je bilo namreč rečeno, da mora problem prezasedenosti rešiti izvršilna veja oblasti. To sicer še vedno drži, a ker tega doslej še ni storila, se mora sodna veja oblasti (vsaj v primeru, kakršen je obravnavani) na to ustrezno odzvati.
vročitev odločbe upravnega organa - stalno prebivališče - naslov za vročanje - hišni predalčnik - skrbnost stranke - fikcija vročitve - objava na oglasni deski
Fikcija vročitve je zakonsko vzpostavljena le v primeru, če so podane predpostavke zanjo - v primeru vročanja po 37.a členu ZUPJS je to znan naslov in vročanje z dostavo v hišni predalčnik na tem naslovu, v primeru 87. člena ZUP pa je to znan naslov in posebej predviden postopek z izrecno določenimi opravili vročevalca. Ob ugotovitvi sodišč, da tožeča stranka oz. njena starša na naslovu vročanja nista imela poštnega predalčnika, fikcije vročitve po 37. a členu ZUPJS ni bilo mogoče vzpostaviti. Enako velja za vročanje po 87.oziroma 96. členu ZUP, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bila vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po teh zakonskih določbah.
ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125.
revizija - zavrženje revizije
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, bi moral tožnik pred vložitvijo revizije vložiti predlog za dopustitev revizije. Ker revizija ni bila dopuščena oziroma ker tožnik ni predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (ZObr; Uradni list RS, št. 82/94 s spremembami).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00022962
ZPP člen 13, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 21.
socialni spor - predhodno vprašanje - ničnost pogodbe
Tudi v socialnem sporu je odločitev sodišča lahko odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki ne spada nujno v isto pravno področje. Določba 21. člena ZDSS-1 ne vsebuje izjem, zato lahko odloča o predhodnem vprašanju s civilnopravnega področja tudi specializirano sodišče v okviru spora o plačilu institucionalnega varstva.
ZUP člen 63, 66, 67. ZUPJS člen 34, 35, 51. ZSVarPre člen 51.
denarna socialna pomoč - nepopolna vloga - zakonska zveza - samska oseba - uradne evidence - pridobivanje podatkov
Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00019982
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice
Revizija je dopuščena glede vprašanja: ali je namestitev dodatnih oseb, v že tako prezasedene socialnovarstvene zavode (ob upoštevanju dejstva, da je takšno postopanje v razmerju do nameščene osebe ustavno sprejemljivo), sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.
Ker je tožnik prejel denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.
ZSDP-1 člen 56, 57, 57/3. ZPPreb člen 17a. ZUP člen 96, 98.
starševsko nadomestilo - vročitev odločbe - vročanje na naslovu stalnega prebivališča - začasno prebivališče - naslov za vročanje - nepravilna vročitev
Glede na zakonske določbe, ki urejajo pravila vročanja, je tožena stranka nepravilno opravila vročitev tožeči stranki, ko ji je odločbo vročala na naslov stalnega prebivališča, ki v CRP ni določen kot naslov za vročanje. Zato ni mogoče šteti, da je bila odločba z dne 10. 2. 2016 tožeči stranki vročena 2. 3. 2016, niti da se je z njo seznanila pred 24. 5. 2016; prav tako ni mogoče pritožbe tožeče stranke z dne 30. 5. 2016 obravnavati kot prepozne. Na podlagi prvega odstavka 98. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se v primeru, da pri vročitvi nastane pomota, šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožeča stranka sporno odločbo prejela po elektronski pošti dne 24. 5. 2016, pritožbo pa je vložila 30. 5. 2016, kar pomeni, da je bila pritožba vložena pravočasno.
ZPP člen 367a, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - revizija, dovoljena na podlagi zakona - zavrženje predloga
V tej zadevi gre za spor o pravici do dodatka za nego otroka. To pomeni, da gre za spor o pravici iz socialnega varstva, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu.
ZZVZZ člen 63, 65, 78. ZZDej člen 3, 4. ZPacP člen 9, 9/2.
povračilo stroškov zdravljenja - samoplačniška storitev - povračilo stroškov zdravstvenih storitev v drugi državi članici - razločevalni element
Ureditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji temelji na neposrednem plačilu zdravstvenih storitev izvajalcu s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod), to je zagotavljanju zdravstvenih storitev v naravi, in ne pozna primarnega povračila stroškov zavarovancem za uveljavljene zdravstvene storitve.
Tožeča stranka se je odločila za uveljavljanje zdravstvenih storitev v zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene, nima koncesije in sklenjene pogodbe z Zavodom. Ker storitev ni uveljavljala v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičena do povračila stroškov za zdravstvene storitve, opravljene pri zasebniku, ki nima koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe.
odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile več izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, ki jih v času, ko bi jih lahko, ni izkoristil. Trenutek upravičenosti do višje pokojnine je Ustavno sodišče vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke; odločilo je, da v obeh primerih velja od prvega dne naslednjega meseca.
ZSVarPre člen 2, 6, 28, 28/2. ZUPJS člen 12, 17, 17/1.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje premoženja prosilca - prodaja nepremičnine - neodplačen prenos lastninske pravice - denarna sredstva na bančnem računu
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi.
ZSV člen 100, 100/1, 100/4. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 29, 29/2, 31, 31/2.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - otroci - občina - vrstni red - delna oprostitev plačila - prosti preudarek
V obravnavanem primeru je toženka tožnici (občini) naložila v plačilo razliko za storitev institucionalnega varstva, ne da bi pred tem ugotavljala okoliščine na strani zavezanca, ki bi bil po vrstnem redu plačil sicer pred njo za plačilo. Obveznost občine za plačilo razlike nastopi šele, če upravičenec in zavezanci sami niso zmožni plačati storitve institucionalnega varstva.
Pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev, ni mogoče enostavno šteti, da je plačilna spodobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca, za kar se zavzema toženka. Zavezanca je treba predhodno seznaniti z možnostjo uveljavljanja oprostitve in pravnimi posledicami, če ne bo podal vloge za oprostitev, kar toženki nalaga drugi odstavek 29. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Uredba v drugem odstavku 31. člena res omogoča odločanje na podlagi prostega preudarka, ko gre za nujne primere, vendar hkrati določa, da mora center za socialno delo razloge, na katerih temelji odločitev, natančno opredeliti v obrazložitvi odločbe. Zato sodišče druge stopnje utemeljeno opozarja, da morajo biti razlogi za odločanje po prostem preudarku v izpodbijanih posamičnih upravnih aktih utemeljeni na način, da bi bil mogoč preizkus meja in namena prostega preudarka.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO
VS00045377
ZSVarPre člen 4, 4/3, 8, 20, 23, 23/1, 52.
pravica do varstvenega dodatka - dohodkovni cenzus - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za nazaj predstavlja občasni, neperiodični dohodek, ki se mora povprečiti v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre.
Pri obravnavi revidentovega prejemka v relevantnem obdobju ne gre za pravno praznino. Niti v času odločanja veljavne določbe ZSVarPre niti kasnejše določbe ZUPJS ne predvidevajo izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Na zakonski ravni so določeni dohodki oziroma premoženje izrecno izključeni iz upoštevanja v okviru ugotavljanja doseganja cenzusa. Odsotnost varstvenega dodatka oziroma enkratnega skupnega izplačila dohodka, ki bi bil sicer ob normalnem poteku stvari periodično plačan, med izjemami po sistemski razlagi ne pomeni pravne praznine, temveč nasprotno kaže na njegovo upoštevanje pri preverjanju pogojev za priznanje pravic.
ZUPJS člen 50, 50/3. ZUP člen 263, 263/1, 263/1-5, 260, 260-9.
znižano plačilo vrtca - seznanitev z odločbo - občina - obnova postopka - subjektivni rok za obnovo postopka
Ker določba 50. člena ZUPJS ne določa fikcije seznanitve s podatki, vnesenimi v distribucijski modul, dejstvo, da je bila odločba vnesena, samo po sebi ne pomeni, da se je tožeča stranka z njo tudi seznanila.
nega otroka - izgubljeni dohodek - posebna nega in varstvo
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko na podlagi 83. člena ZSDP-1 uveljavi eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke in od njegove uveljavitve dalje tudi za otroke z določenimi boleznimi iz Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj.
Izpolnitev pogoja na strani otroka je podlaga za odločitev o zapustitvi trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi njegove nege. Da ni treba že ob vlogi za to pravico zapustiti trg dela, izhaja tudi iz 97. člena ZSDP-1. Ta določa časovni okvir, v katerem mora zavarovanec, ki uveljavlja to pravico, zapustiti trg dela oziroma določa, od kdaj mu pravica pripada, če pravice ne uveljavlja v tem okviru.