bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - pregled vozila – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Iz zapisnika o ogledu jasno izhaja, da pri tem preiskovalnem dejanju niso bili najdeni predmeti, ki bi bili zaseženi in uporabljeni kot dokaz v tem kazenskem postopku, saj so bili dokazi, na katere je sodišče oprlo svojo sodbo, najdeni in zaseženi že prej. Zato so navedbe zagovornika, da so bili pri nezakoniti preiskavi vozila najdeni in zaseženi predmeti - lovska puška in naboji, neutemeljene in nasprotne dejstvom, ugotovljenim v pravnomočni sodbi.
obnova postopka pred Vrhovnim sodiščem - postulacijska sposobnost - oseba brez PDI
Po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
ZDavP-2 člen 5, 68, 68/1, 68/1-4, 68/2, 68/3, 68/6, 77, 139, 139/2. ZDDV-1 člen 33.
dovoljena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - gostinska dejavnost - sklepni razgovor - koeficient pribitka - postopek inšpekcijskega nadzora - verjetna davčna osnova
V zvezi z ocenjevanjem davčne osnove v postopku v zvezi z revizijo lahko predmet presoje zgolj vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za cenitev oziroma ali je bila izbrana v zakonu predvidena metoda oziroma način cenitve, ker gre pri tem za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče ne presoja pravilnosti uporabe izbrane metode (presoja rezultata cenitve), ker je to del ugotavljanja dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku v zvezi z revizijo, in tudi ne presoja zakonitosti postopka izračuna davčne osnove, ker gre za kontrolo postopka izdaje upravnega akta, ki pa ne more biti predmet presoje v postopku v zvezi z revizijo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bila v obravnavanem primeru pravilno izbrana metoda cenitve prihodkov z vnaprejšnjo ugotovitvijo višine koeficienta pribitka na nabavne vrednosti prodane hrane in pijače, saj je upravni organ prve stopnje razpolagal z revidentovimi podatki.
Po presoji Vrhovnega sodišča je na upravnem organu prve stopnje, da izbere metodo cenitve, davčni zavezanec pa nima pravice zahtevati določene druge metode cenitve, ter da organ metodo dopolnjuje z drugimi metodami in podatki, če podatki davčnega zavezanca zadostujejo, da se davčna osnova ugotovi vsaj z verjetnostjo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialno pravno stališče, da do kršitve šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 v postopku ni prišlo zato, ker je imel revident v upravnem postopku možnost znižati z oceno ugotovljeno davčno osnovo, vprašanje dokazne ocene pa je, ali je svoje dokazno breme izpolnil.
Postopkovna kršitev ni v ničemer vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj zaradi nje izid postopka ni drugačen, kot bi bil sicer. Procesnopravna presoja kršitve namreč pokaže, da je sodišče dejansko ugotovitev o poslovnem sodelovanju pravdnih strank oprlo tudi na številne druge listine in izpoved toženca. Z zornega kota Vrhovnega sodišča ni razloga za dvom, da bi bil rezultat, dobljen s pomočjo metode proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP, v okviru katere sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo spornega dokaznega gradiva, enak tistemu, ki je predmet revizijskega preizkusa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017836
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 354, 354/1, 371, 371/2. ODZ paragraf 297, 418. SPZ člen 18.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo super ficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker so njeni razlogi sami s sabo in z izrekom sodbe v nasprotju, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje kljub pritožbenim navedbam in obligatornemu preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zaznalo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, zato je storilo enako kršitev.
Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Zaradi navedenega sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 354. člena ZPP), zato je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 23, 25, 29.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - pravica do nepristranskega sojenja - pravica do pravnega sredstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako okoliščine, ki se nanašajo na že izvršeno ali poskušeno dejanje (objektivne okoliščine), kot tudi okoliščine, ki zadevajo storilca (subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.
V naravi sodniškega odločanja je, da sodnik stališča zavzema že med postopkom in jih lahko do konca postopka tudi spreminja, odvisno od tega, ali imajo trenutno premoč argumenti ene ali druge stranke. Bistvo sodnikove nepristranskosti je prav v tem, da ostane vse do konca postopka za argumente obeh strank dovzeten oziroma da je pripravljen od svojih vmesnih stališč odstopiti, če se izkažejo za napačna.
ZVZD člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 186.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost naročnika del - odgovornost izvajalca - skupno gradbišče - skupno delovišče - pojem delodajalca - varnost pri delu - kršitev pravil o varnosti pri delu - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Dosedanja sodna praksa je ravno v primerih skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila prek okvirja delodajalca v formalnem smislu na t. i. dejanskega delodajalca, in sicer 1.) v primerih, ko je delavec opravljal vnaprej nekonkretizirana dela na podlagi atipične pogodbe o delu, pri kateri predmet izpolnitvenega ravnanja ni bila vnaprej dogovorjena izdelava stvari, pač pa gola storitev, zaradi česar ima takšno razmerje zunanje znake delovnega razmerja, v katerem je nosilec dejavnosti naročnik del in ne dejanski izvajalec posla, ter 2.) na naročnike del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev. Šele ugotovitev, kdo je po navedenih kriterijih delodajalec na skupnem gradbišču v smislu predpisov o varnosti pri delu, vodi do ugotavljanja njegove odškodninske odgovornost.
V primerih, ko gre zgolj za čisto pravno zmoto, ustaljena sodna praksa načelno izključuje priposestvovanje. Tudi v konkretnem primeru so prisotne nekatere prvine takšne zmote in sicer predvsem nepoznavanje kompleksne in relativno zapletene pravne ureditve glede načina vračanja arondiranih zemljišč, ki niso upravičencu več potrebne, bodisi na podlagi ZKZ, bodisi na podlagi ZDen. Vendar pa je glede na nekatere dodatne in drugačne okoliščine bistveno, ali je bil priposestvovalec v upravičeni zmoti glede veljavnosti pravnega posla. Takšna zmota, ki privede v priposestvovanje lastninske pravice, namreč „sanira“ ničnost pravnega naslova tudi upoštevaje nekoliko drugačno ureditev pogojev za priposestvovanje med prej veljavnim ZTLR in sedaj veljavnim SPZ.
Priposestvovanje ni moglo teči od odstopne izjave z dne 21. 11. 1991, ko je bila sporna nepremičnina še v družbeni lastnini, temveč šele od lastninjenja dalje - to pa je od 11. 3. 1993. Tudi glede sporne nepremičnine je do ukinitve družbene lastnine prišlo postopoma z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, in ne že s sprejemom nove ustave.
Iz vsebine določbe prvega odstavka 420. člena ZKP izhaja, da se zahtevo za varstvo zakonitosti vloži zoper odločitev sodišča, ne pa zoper razloge, s katerimi je sodišče svojo odločitev utemeljilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017864
ZPP člen 367, 367b/4, 367b/6. OZ člen 768, 769.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje pred odgovornostjo - mandatna pogodba - odvetnik - odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost - povrnitev škode - zastaranje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017891
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 371, 371/2, 380, 380/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvenzazakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - solastnina - koristi zaradi brezplačnega bivanja - povečanje vrednosti nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - prekluzija - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri ugotavljanju višine tožnikovega prikrajšanja po razpadu zunajzakonske skupnosti zaradi vlaganj v nepremičnino v solasti zunajzakonskega partnerja in tretje osebe se ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju v času trajanja zunajzakonske skupnosti in ob soglasju solastnikov nepremičnine.
Metoda, ki sta jo uporabili nižji sodišči, ko sta ugotovili zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečane vrednosti nepremičnine, nato pa od tako ugotovljene višine vlaganj še odšteli korist zaradi brezplačne uporabe stanovanja, je materialnopravno zmotna.
ZPP člen 113, 113/2, 115, 115/4, 282, 282/3, 339, 339/1.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - preklic naroka - preložitev naroka - umik tožbe
Nedvomno je sodišče tisto, ki mora skrbeti za javno komunikacijo z udeleženci postopka o poteku postopka in zato bremena o poteku postopka ne more prevaliti na udeležence postopka, kadar samo bistveno prispeva k nejasnosti poteka postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 290.
dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi davčne izvršbe – predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno zakonsko besedilo - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno - zelo hude posledice niso izkazane - niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Obravnavana revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena, ker z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim odločila zgolj to, da revidentkin predlog za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni dopusten. Da je revidentka s svojim predlogom poizkušala izpodbiti sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je njena obveznost izražena v denarni vrednosti, na drugačno odločitev ne vpliva, saj sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Besedilo 88. člena ZDavP-2 pa jasno določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni le „odmerno odločbo“, kar pomeni, da uporaba tega pravnega sredstva ni mogoča zoper sklep o dovolitvi izvršbe ali zoper druge akte, izdane v postopku izvršbe, kar želi doseči revidentka.
Posledice, na katere se revidentka sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijala v tem upravnem sporu (to je odločbe, s katero je bilo odločeno o uporabi izrednega pravnega sredstva po 88. členu ZDavP-2, temveč so posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ni predmet tega upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora (glej npr. sklepe X Ips 24/2014, X Ips 273/2014, X Ips 60/2015). Zato po presoji Vrhovnega sodišča revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
V skladu s 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP so uradne osebe davčnega organa odvezane dolžnosti varovanja davčne tajnosti na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Po 24. členu ZDavP-2 sme davčni organ razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino - protipravnost
V primeru, ko gre za t. i. dejansko razlastitev, načeloma ni mogoče izključiti tožnikovega stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena SPZ: lastninska pravica tožnika, sam poseg in protipravnost takšnega posega.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnik poseg v svojo nepremičnino dovolil, zato v okoliščinah konkretnega primera sam poseg tožene stranke v tožnikovo nepremičnino (zaradi tožnikovega soglasja) ne predstavlja protipravnega ravnanja. Za ugoditev tožnikovemu zahtevku torej ni ovira ZCes-1, temveč tožnikovo soglasje.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 23, 23/2, 24, 24/1, 47, 47/1, 69. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Razpravljanje in odločanje o krajevni pristojnosti sodišča je omejeno le na določen stadij postopka. Po eni strani velja to za stranki pravdnega postopka - toženo stranko spričo časovne omejitve njej namenjene možnosti uveljavljanja ugovora krajevne pristojnosti sodišča iz določbe prvega odstavka 22. člena ZPP, po drugi strani pa velja na podlagi iste zakonske določbe to tudi za sodišče, ki lahko odkloni svojo krajevno pristojnost za postopanje in odločanje najpozneje do razpisa glavne obravnave; vendar lahko to stori domala vselej (celo tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti po določbah 69. člena ZPP) le na ugovor tožene stranke, ki ga slednja v obravnavanem primeru doslej ni podala. Izjema od tega pravila, ko sodišče lahko samo po uradni dolžnosti odkloni svojo krajevno pristojnost, je z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP predvidena za primer, ko je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.
ZPP člen 154, 161, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 59.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.