OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017874
URS člen 15, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnega in družinskega življenja - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - absolutno javna oseba - pravica do zasebnosti - javni interes - test sorazmernosti
Kot je to pravilno obrazložilo že višje sodišče v točkah 25-26, to ne pomeni, da je vsak poseg v njegovo osebnostno sfero in po njegovi smrti v pravico do pietete svojcev s strani javnosti samodejno upravičen. Zagotovo ima dedič pravico poskrbeti za ohranjanje dobrega imena pokojnega, ne more pa jamčiti, kadar gre za absolutno javno osebo par excellence, preprečiti ohranjanja spomina nanjo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229, 260, 260-9.
status tožnika v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku
Ker pritožnica ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v carinskem postopku, ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica utemeljuje, da ima pravni interes za sodelovanje v carinskem postopku, na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Četudi te njene navedbe držijo, to ne spremeni dejstva, da ni bila stranka ali stranski udeleženec carinskega postopka in da posledično ne izpolnjuje pogoja za priznanje položaja tožnika v upravnem sporu. Pogoje za priznanje položaja tožnika v upravnem sporu določa ZUS-1. Položaja tožnika v upravnem sporu posamezniku ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP (ki določajo pogoje za udeležbo v upravnem postopku) ali na podlagi določb materialnopravnih predpisov (iz katerih izhaja, kdaj ima oseba materialnopravni interes za določen izid posameznega upravnega postopka).
povrnitev škode - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - vložitev predloga za izvršbo - trditveno in dokazno breme
Tožnik je zatrjeval, da je s tožencem sklenil mandatno pogodbe za opravljanje odvetniških storitev in da toženec prevzetih obveznosti ni izpolnil, zaradi česar mu je nastala škoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno obrazložili, da je tožnik tisti, ki mora dokazati kršitev pogodbene obveznosti, obstoj škode in vzročne zveze med njima. Za ugotovitev škode in vzročne zveze mora tožnik navesti ustrezne trditve in nato tudi dokazati, da bi odvetnik s pravnim dejanjem, ki ga je opustil, uspel.
Sodišče druge stopnje se je pravilno strinjalo s stališčem, da tožnik ni niti navedel, še manj pa dokazal, da bi toženec s predlogom za izvršbo zoper družbo ali njene aktivne družbenike uspel. Tožnik je namreč tisti, ki bi moral dokazati, da gre za aktivne družbenike in da imajo premoženje, na katerega bi lahko posegel z izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017649
OZ člen 35, 40, 52, 990, 991, 991/1, 994, 994/3, 995, 995/1, 996, 1002.
družbena pogodba - civilna družbena pogodba - societas - civilna družba - notranja družba - zunanja družba - skupni namen družbenikov - nagib - nedopusten nagib - obličnost - pridobitev premoženja družbe - izročitev premoženja v družbo - izpolnitveno ravnanje družbenikov - pridobitni način premoženja v družbo - premoženje družbe - neposredna pridobitev premoženja - posredna pridobitev premoženja - solastnina - sklepčnost
Družbena pogodba vzpostavlja obligacijsko zavezo družbenikov, da s prispevki ali poslovanjem pridobljeno premoženje izročijo v družbo in ne zaveze na drugega družbenika prenesti solastninsko pravico.
V razmerju do tožnika ima toženka na podlagi sklenjene družbene pogodbe obveznost pridobljeno premoženje izročiti v družbo. Pridobitev premoženja v družbo je zato lahko le pravnoposlovne in ne izvirne narave. Glede na to, da gre za nepremičnino, pri kateri se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, mora toženka po določbi drugega 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) za prehod premoženja v družbo izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo na nepremičnini lahko vknjižila solastninska pravica družbenikov po deležih, kot so dogovorjeni z družbeno pogodbo.
Tožnikov dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede na vsebino družbene pogodbe torej ne pomeni nič drugega, kot njegov obligacijski zahtevek proti drugemu družbeniku na izročitev premoženja v družbo. Čeprav gre na prvi pogled za prenos solastninske pravice na enega od dveh družbenikov, takšen vpis solastnine dejansko ne vzpostavlja klasičnega solastninskega razmerja, pač pa gre kljub zemljiškoknjižnemu vpisu solastnine še vedno za premoženje v družbi, ki je glede obeh solastninskih deležev družbenikov podvrženo režimu iz družbene pogodbe.
ZOR člen 103, 143, 357, 358, 954. ZVPot člen 22, 23, 24.
dopuščena revizija - pogodba o življenjskem zavarovanju - dolgoročno varčevanje - nastanek zavarovalnega primera - pravice sklenitelja zavarovanja pred nastankom zavarovalnega primera - odkup vrednosti zavarovalne police - splošni zavarovalni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev - varstvo potrošnikov
Sporna pogodba ima za kavzo (podlago) razen življenjskega zavarovanja tudi dolgoročno varčevanje na podlagi izoblikovane matematične rezerve iz plačanih premij, s pravico do odkupa police po tem obdobju. Vsebuje torej v teoriji uveljavljeno kavzo (causa credendi oziroma causa acquirendi), vendar pa z elementi aleatornosti. Gre tudi za specifično vrsto zavarovanja - izjemnih življenjskih škodnih situacij ob istočasnem varčevanju zavarovanca v obdobju 18 let. Dogovorjeno dolgoročno varčevanje pomeni tudi avtomatično izplačilo v breme zavarovalnice po izteku tega obdobja, ki pa je po presoji revizijskega sodišča še vedno razumen rok, po drugi strani pa vendarle omogoča zavarovancu, da v določenih – s pogodbo določenih - življenjskih primerih, ki terjajo uporabo denarnih sredstev še za časa njegovega življenja, prejme odkupno vrednost police, ne da bi se zgodil zavarovalni primer (smrt ali doživetje). Tožeča stranka pa zahteva razširitev pogojev za predčasno plačilo odkupne vrednosti police, pri čemer za to niti ne navede življenjskega primera. S tem pa se zavzema za izvotlitev in prekoračitev okvirov iz določbe 954. člena ZOR, ki je omogočala plačilo odkupne vrednosti police, vendar le pod pogoji, določenimi v naprej v zavarovalni pogodbi. Revizijsko sodišče dopušča tudi druge življenjske primere, ko bi zavarovalnica v Splošnih pogojih lahko določila pravico do predčasnega odkupa vrednosti zavarovalne police, vendar pa citirana zakonska določba ni omogočala oziroma ni napotovala na izčrpno navedbo vseh v poštev prihajajočih primerov.
ZPP člen 154, 161, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 59.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.
revizija, ki jo vloži zakoniti zastopnik stranke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - začasna odredba do odločitve o reviziji
Sodišče zavrže revizijo, ki jo stranka vloži po zakonitem zastopniku, če ta najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi določbe drugega odstavka 84. člena ZUS-1 pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, procesna predpostavka za njeno izdajo ni več izpolnjena.
URS člen 2, 14, 22. ZPP člen 367, 367/2, 374, 498. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do izrednega pravnega sredstva - zavrženje revizije
Po nenovelirani določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je bila v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 1.000.000,00 SIT (zdaj 4.172,92 EUR). Ker v tej zadevi ne gre za katerega od sporov iz tretjega 367. člena ZPP, v katerih je bila revizija vedno dovoljena, revizija tožnikov glede na ocenjeno vrednost spornega predmeta ni dovoljena, zato je odločitev sodišč nižjih stopenj pravilna. Sodna praksa revizijskega sodišča je v tem pogledu povsem ustaljena.
Toženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).
Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in pomenijo ti. nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na navedene očitane kršitve pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se sodišče druge stopnje glede procesnega vodenja in izvajanja dokaznega postopka prvostopenjskega sodišča niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odpadla pravna podlaga - plačilo neobstoječega dolga, v izogib sili - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007674
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1. KZ-1B člen 135, 135/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grdo ravnanje kot (dotedanja) alternativna izvršitvena oblika ogrožanja varnosti po KZ-1 je po novem drugem odstavku 135. člena KZ-1B uvrščeno med kvalificirane načine izvršitve kaznivega dejanja grožnje, z enako kaznijo kot do tedaj. Novela KZ-1B zato s spremembo naslova in besedila člena ne vpliva na dokončanje postopkov, ki že potekajo, po določbah, kot so veljale pred novelo.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek zavarovalnega primera - tatvina motornega vozila - pogodbena domneva - splošni zavarovalni pogoji
Tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, po kateri se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožnik je trdil, da je zavarovalnici lahko predložil le enega od dveh obstoječih ključev vozila iz razloga, ker je bil drugi ključ ukraden iz pisalne mize ob vlomu v hišo, vendar te svoje trditve ni dokazal. Zato je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da zavarovalni primer ni nastal in da posledično tožnik ni upravičen do vtoževane zavarovalnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali gre v konkretnem primeru tudi po nasprotni tožbi dejansko za upravičen zahtevek jamčevalne narave in ali je treba v primeru, če gre po nasprotni tožbi za jamčevalni zahtevek postaviti v zadevi, kakršna je konkretna, poleg dajatvenega zahtevka (iz naslova preveč zaračunane in preveč terjane najemnine) tudi oblikovalni zahtevek za znižanje najemnine.
ZPP člen 19, 19/2, 25, 25/2, 108, 192, 192/1, 192/2. ZS člen 106, 106-5.
spor o pristojnosti - primarni in podredni tožbeni zahtevek - eventualno sosporništvo - stvarna pristojnost
Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče bo presojalo njeno utemeljenost šele in samo, če bo pravnomočno zavrnilo tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu (prvi odstavek 192. člena ZPP). Institut eventualnega sosporništva pa lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika, kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Nadaljnje ravnanje sodišča bo določil rezultat postopka po 108. členu ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017870
ZPP člen 367a. OZ člen 178, 179. SPZ člen 118. SZ-1 člen 17, 30, 50.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - upravljanje večstanovanjske stavbe - odgovornost upravnika - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika zatrjevanih kršitev postopka nista opisala natančno in konkretno, okoliščine, ki pa sta jih navedla v predlogu za dopustitev revizije pa ne izkazujejo pravne pomembnosti izpostavljenih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na zmotno uporabo 178., 179. člena OZ, 118. člena SPZ in 17., 30. in 50. člena SZ-1. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V nasprotju z mnenjem vlagateljice, odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora in kršitvijo le tega, pač pa s prognozo sodišča, da bo obdolženec, kljub odrejenemu hišnemu priporu, kazniva dejanja ponavljal.
Prepoved postavljanja vprašanj, v katerih je že vsebovano, kako je treba nanje odgovoriti (prvi odstavek 239. člena ZPP), je smiselna v primerih zaslišanja prič, ki izpovedujejo o zaznanih dejstvih in bi morebitne sugestije lahko vplivale na njihove odgovore. Pri izvedencih pa gre za drugačen položaj.
V konkretnem primeru je sodišče v okviru svojih pooblastil iz 252. člena ZPP izvedencu (in strankam) predstavilo svoje videnje in razumevaje zadeve z namenom, da naj izvedenec komentira razumevanje sodišča, pove, kje se sodišče moti oziroma, kako naj gleda na stvar. Sodišče je torej vsestransko ocenilo izvedensko mnenje, tožnik pa to oceno zmotno opredeljuje kot postavljanje sugestivnih vprašanj.