Senat, ki je sprejel izpodbijano odločitev ni bil pravilno sestavljen, saj je bilo s sestavo senata kršeno ustavno načelo zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave, ki določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Kršitev te pravice predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri presoji, ali je bilo kršeno to ustavno načelo, je potrebno upoštevati določbe Letnega razporeda o dodeljevanju posameznih zadev sodniku poročevalcu in določbe o sestavi senatov.
Delo na domu ne pomeni, da je sodnik odsoten, saj takrat sodnik dela, sicer izven kraja sedeža zaposlitve, v kolikor pa je tisti dan član senata, bi moral biti na seji senata tudi navzoč.
Načelo zakonitega sodnika je določeno v drugem odstavku 23. člena Ustave, pri čemer se pravilnost in zakonitost dodeljevanja zadev presoja v povezavi z Letnim razporedom dela in 156. členom Sodnega reda.
predmet pogodbene obveznosti - višina pogodbene obveznosti - zadostna trditvena podlaga - specifikacija opravljenih storitev - nevezanost sodišča na dokazni sklep - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je za višino vtoževane terjatve izostala jasna in konkretizirana trditvena podlaga, zato je ni mogoče preizkusiti in se tožena stranka o njej ni mogla določno izjaviti. Tožeča stranka je namreč ustrezno in jasno pojasnila, pod kakšnimi pogoji se je izvajal zakup oglasnega prostora in na kakšen način se je obračunavala višina mesečne obveznosti tožene stranke in so se izdajali mesečni zbirni računi, katerih osnovo je predstavljal seštevek vseh oglasnih računov tožene stranke, na katerih je v posameznem mesecu potekal zakup, skupna višina zakupa pa je izhajala iz poročil Facebook platforme. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zatrjevan način obračuna skladen s pogodbenimi določili.
V primeru, ko je tožeča stranka navedla in pojasnila pogodbena določila, ki so podlaga za mesečni zbirni račun, in generalne postavke obračuna, se ne pričakuje, da bo v tožbo ali kasnejše vloge vključila tudi celotno besedilo z vso specifikacijo iz poročil in računov Facebook platforme, na katerih temeljijo izdani mesečni računi. Potreben je ugovor tožene stranke, da se ugotavlja, kaj je sploh sporno v posameznem obračunu in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada za narok - pripravljalni narok
Stroški za zastopanje na pripravljalnem naroku se priznajo, če slednjemu ne sledi prvi narok. Stranki ne pripadata dve nagradi, in sicer posebej za pripravljalni narok in posebej za prvi narok, ampak le ena nagrada, in sicer zgolj za prvi narok.
Ker je storilec, ki je dne 9. 3. 2023 postal star voznik, do prejema obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 17. 4. 2023 dosegel le 9 KT, pritožba utemeljeno zatrjuje, da storilec v relevantnem obdobju petega odstavka 202.e člena ZP-1 ni dosegel števila kazenskih točk, zaradi katerega se mu lahko skladno s členom 22 ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov preambula 5. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3.
evropski nalog za izvršbo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - zavrnitev predloga - izvršljivost - nesporni zahtevek
Ker je bila sodba izdana v kontradiktornem postopku, v katerem so se vsi toženci upirali tožbenemu zahtevku, ne ustreza pogojem sodbe o nespornih zadevah v smislu 3. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - stiki
Sodišče druge stopnje je pred odločitvijo o začasni odredbi pridobilo mnenje CSD, katerega je ustrezno ocenilo ter obrazložilo zakaj je sledilo njegovim strokovnim ugotovitvam. Nasprotna udeleženka se je o mnenju CSD z dne 8. 8. 2023 lahko izjavila potem, ko ji je mnenje vročilo sodišče druge stopnje.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 257a, 258. ZJN-3 člen 4, 95.
razrešitev vodilnega delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pisna obdolžitev in vabilo na zagovor - reintegracija delavca - sodna razveza
Upoštevajoč opis očitanih kršitev v odpovedi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da očitane kršitve nimajo zakonskih znakov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 niti oškodovanja javnih sredstev po 257.a členu KZ-1. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo v odpovedi, ampak le na dejansko stanje oziroma opis očitanih kršitev, vendar pa glede na opis očitkov v izredni odpovedi, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali obstajajo elementi kateregakoli drugega kaznivega dejanja.
Razrešitev vodilnega delavca ni formaliziran postopek, zato na zakonitost razrešitve ne vpliva okoliščina, da se tožnica v okviru postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla zagovarjati glede posameznega očitka.
Ne glede na zakonitost razrešitve je bistveno, da je bila tožnica razrešena z vodilnega delovnega mesta in ji je posledično prenehal mandat, zato ta pogodba ne more „oživeti“ tudi, če je razrešitev nezakonita. Razrešen vodilni delavec zato nima reintegracijskega zahtevka, če je razrešitev nezakonita, ampak samo odškodninski zahtevek.
ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - kolizija ustavnih pravic - nesporne trditve - resnična dejstva - Facebook - objava na svetovnem spletu - prepoved objave - žalitev - vrednostna sodba - žaljive trditve - pravica do zasebnosti - dovoljena samopomoč - kršitev osebnostne pravice - odgovornost za neizpolnitev obveznosti - denarna kazen - jasen izrek
Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celoten pomen izjavljenega besedila. Sporne objave bi povprečen bralec razumel kot žaljive, podane onkraj predmeta razprave, zgolj z namenom sramotenja prvega tožnika in njegove osebne diskreditacije, dane v žaljivem in posmehljivem tonu, ki posegajo v čast in ugled tožnikov ter njuno zasebnost.
Tudi če je imela toženka podlago v dejstvih, je bil edini namen objav, ki jih mora odstraniti, žaljenje in sramotenje tožnika, zato sporne objave ne uživajo pravnega varstva. Njenega ravnanja ni moč prepoznati kot dovoljene samopomoči.
Pritožba se zavrže s sklepom kot nedovoljena, če se ugotovi, da je umaknjena (člen 390 ZKP). Na temelju navedenega zakonskega določila, upoštevaje izjavo oškodovancev kot tožilcev o umiku pritožbe, je sodišče pritožbo oškodovancev kot tožilcev zavrglo kot nedovoljeno.
kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe - psihofizično stanje
Pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe je bistveno, da oškodovanec zaradi stanja, v katerem se nahaja, ni zmožen dajati odgovora. Celo v primeru, ko je oškodovana oseba sama dala pobudo za spolno občevanje oziroma drugo spolno dejanje, je podano to kaznivo dejanje, če je storilec zavestno zlorabil njeno slabost.
plača - dogovor o višjem plačilu - dokaz z zaslišanjem strank
Sodišče prve stopnje je sporno dejstvo – ali je obstajal in kakšen je bil ustni dogovor o dodatni plači tožnika – lahko ugotovilo tudi z zaslišanjem tožnika. Ker je zaslišanje stranke povsem enakovreden dokaz z drugimi dokazi, so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik svojih trditev ni uspel dokazati.
Za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilna opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa zatrjevana napaka pri vročanju sodnih pisanj. Če vročitev sodnega pisanja ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku.
ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
sodna taksa - nekonkretizirana pritožba - pravna oseba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba zoper izpodbijani sklep nekonkretizirana, saj toženka v njej ne pojasni, katere napake v postopku naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, v čem naj bi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zakaj naj bi zmotno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00070560
ZFPPIPP člen 398, 398/3, 400, 400/4, 400/5. OZ člen 1012, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - namen odpusta obveznosti - družinske razmere stečajnega dolžnika - poroštvo - solidarno poroštvo - navajanje dejstev in dokazov
Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Namen stečajnega postopka je zagotoviti najugodnejše pogoje za poplačilo upnikov, in v tem okviru je potrebno tudi presojati, kolikšno preizkusno obdobje je najprimernejše.
Navajanje dejstev in predložitev dokazov iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, je prepuščeno predlagatelju odpusta obveznosti. Če relevantnih trditev ne navede oziroma zanje ne predloži dokazov, jih sodišče ne more upoštevati.
rok za predložitev listine - navajanje novih dejstev in dokazov - odškodnina za izgubljeno preživljanje - stroški preživljanja
Na naroku za glavno obravnavo 13. 9. 2022 je tožeča stranka zaprosila za dodatni rok za predložitev manjkajočih listin v prevodu, sodišče prve stopnje pa je na omenjenem naroku njen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da bi manjkajoče listine kljub temu, da sodišče o njenem predlogu (z dne 14. 2. 2022) za podaljšanje roka za 30 dni ni odločilo, lahko predložila, pa tega ni storila. Pritožbeno sodišče s tem soglaša in še dodaja, da tožeča stranka niti v roku 30 dni, za katerega je sama zaprosila z vlogo z dne 14. 2. 2022, manjkajočih listin ni predložila niti jih ni predložila do naslednjega naroka za glavno obravnavo, ki je bil izveden več kot pol leta kasneje (in sicer 13. 9. 2022), čeprav bi to glede na določbo tretjega odstavka 286 člena ZPP, ki dovoljuje navajanje novih dejstev in dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev ne bi zavlekla reševanja spora, lahko storila. To pomeni, da je tožeča stranka imela na voljo razumno dolgo obdobje za predložitev manjkajočih listin, te možnosti pa ni izkoristila, zato očitana kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ni podana.
Sodna praksa je večinsko na stališču, da se postavka "pregled listin in druge dokumentacije ter sestava poročila o pregledu" ob priznanju pravdnih stroškov ne prizna, saj ne gre za samostojno storitev, ki ne bi bila (že) zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja. Študij in pregled dokumentacije sta, kadar je v teku pravdni postopek, že zajeta v priznanih stroških za sestavo vlog. Kot samostojna stroška sta nepotrebna.
neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po zavrnitvi ugovora - iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 6. 2023, s katerim je odločilo o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sporne sodne takse z dne 14. 6. 2023, je pritožnik prejel 23. 6. 2023. Rok za plačilo je znašal 15 dni, kar pomeni, da je iztekel 10. 7. 2023, taksa pa je bila plačana 22. 8. 2023, ker je prepozno. Gre za nepodaljšljiv rok, ker je bil tak določen v pravnomočnem plačilnem nalogu. Da je tožnik pomotoma spregledal obvestilo svojega pooblaščenca, naj plača takso po nalogu 14. 6. 2023, na povedano ne vpliva, kot tudi ne trditev, da je bil tožnik med 4. 6. 2023 in 4. 7. 2023 odsoten. Če bi opravo procesnega dejanja tožnik zamudil zaradi opravičenega vzroka brez svoje krivde, je imel na razpolago druga ustrezna pravna sredstva.
silobran - protipraven napad - istočasnost napada in obrambe - soprispevek oškodovanca - olajševalna okoliščina
Bistvo zagovora obtoženca, ki je sicer priznal, da je oškodovanca udaril s steklenico po glavi, je v njegovi trditvi, da je dejanje storil v samoobrambi.
Silobran je obrambno dejanje, ki je nujno potrebno, da se odvrne neposreden sočasen protipraven napad.
Sodišče je ugotovilo, da s strani oškodovanca zoper obtoženca ni bilo istočasnega protipravnega napada, ki bi terjal nujno obrambo z njegove strani.
Oškodovanec ni imel pri sebi noža, kot je trdil obtoženi, ki je oškodovancu povzročil poškodbe z dvema ločenima izvršitvenima ravnanjema. Oškodovančevo dlje časa trajajoče agresivno vedenje v lokalu, kjer je nadlegoval goste v lokalu in udaril obtoženčevega prijatelja, predstavlja tehtno olajševalno okoliščino pri odmeri kazni.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vročitev odločbe o prekršku - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Po prejemu pritožbe zagovornice storilca, v kateri le ta zatrjuje, da storilec s tremi odločbami o prekršku (odločba z dne 12. 4. 2022 ter odločbi z dne 15. 9. 2022) ni bil seznanjen, ker mu jih delodajalec ni nikoli vročil, je sodišče prve stopnje pri pristojnih organih opravilo poizvedbe. Iz listin v spisu tako izhaja, da je bila trem navedenim odločbam o prekrških razveljavljena klavzula pravnomočnosti ter da ima storilec na dan 4. 10. 2023 v skupni evidenci kazenskih točk kot star voznik vpisanih 13 KT.
Ob ugotovljenem pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa ni, saj doseženih 13 KT v obdobju dveh let ne utemeljuje izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Ker prehodov ni bilo toliko, da bi bili policisti konstantno obremenjeni s kontrolo, ampak so bila tudi daljša obdobja brez prehajanja meje, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik lahko koristil pripadajoči odmor med delovnim časom.