Sodna praksa je večinsko na stališču, da se postavka "pregled listin in druge dokumentacije ter sestava poročila o pregledu" ob priznanju pravdnih stroškov ne prizna, saj ne gre za samostojno storitev, ki ne bi bila (že) zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja. Študij in pregled dokumentacije sta, kadar je v teku pravdni postopek, že zajeta v priznanih stroških za sestavo vlog. Kot samostojna stroška sta nepotrebna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072637
OZ člen 179, 179/1, 179/2.
nesreča pri delu - višina denarne odškodnine - delno poplačilo - glavnica in natekle obresti - odmera nepremoženjske škode - izpad dohodka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da tožnik s skrčitvijo tožbenega zahtevka ni več zahteval plačila zakonskih zamudnih obresti za čas od 13. 7. 2015 do 31. 8. 2022, oziroma do 21. 10. 2022, in jih zato tudi ni ugotavljalo. Tožnik je namreč v novi glavnici zajel zakonske zamudne obresti za čas od 13. 7. 2015 do 31. 8. 2022, in od 9. 9. 2022 do 21. 10. 2022, ter jih prištel k prvotni glavnici. Sodišče prve stopnje bi moralo razčistiti, kaj od takšnega vtoževanega zneska predstavlja glavnico in kaj obresti, česar pa ni storilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074712
ZPP člen 154, 165. SPZ člen 43, 43/2. OZ člen 15, 18, 20, 33, 435, 528.
obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni lastniški posestnik - pogodba o prenosu poslovnega deleža - menjalna pogodba - prodajna pogodba - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - odplačnost pravnega posla - neodplačnost pravnega posla - nepremično premoženje večje vrednosti - notarska listina - dokazna vrednost javne listine
Tako prenos lastninske pravice na nepremičnini, kot na poslovnem deležu, predstavljata razpolaganje s premoženjem pomembne vrednosti, zato je življenjsko pričakovati, da bodo stranke o poslu dobro premislile in vse dogovore v zvezi z odsvojitvijo jasno dogovorile in zapisale vsaj v zvezi z bistvenimi elementi pogodb glede tega, ali je posel odplačen ali neodplačen.
Ni nepomembno, da ima pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža obliko notarske listine, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta pa potrjuje, da je bil posel neodplačen. Ta dokaz ima, tako kot zaključuje sodišče prve stopnje, bistveno večjo dokazno vrednost, kot izpovedba tožnika, ki je zainteresiran za uspeh v tem postopku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu pri banki - neznatna škoda
Do trditve, da četrta toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela več kot neznatne škode, ker do kupnine v višini 50.000 EUR ni upravičena, se sodišče prve stopnje sicer ni izrecno opredelilo, a je očitno neutemeljena. Prepoved razpolaganja s sredstvi na računih v višini več kot 160.000 EUR, kar je vsebina predlagane začasne odredbe, ne more predstavljati neznatne škode.
silobran - protipraven napad - istočasnost napada in obrambe - soprispevek oškodovanca - olajševalna okoliščina
Bistvo zagovora obtoženca, ki je sicer priznal, da je oškodovanca udaril s steklenico po glavi, je v njegovi trditvi, da je dejanje storil v samoobrambi.
Silobran je obrambno dejanje, ki je nujno potrebno, da se odvrne neposreden sočasen protipraven napad.
Sodišče je ugotovilo, da s strani oškodovanca zoper obtoženca ni bilo istočasnega protipravnega napada, ki bi terjal nujno obrambo z njegove strani.
Oškodovanec ni imel pri sebi noža, kot je trdil obtoženi, ki je oškodovancu povzročil poškodbe z dvema ločenima izvršitvenima ravnanjema. Oškodovančevo dlje časa trajajoče agresivno vedenje v lokalu, kjer je nadlegoval goste v lokalu in udaril obtoženčevega prijatelja, predstavlja tehtno olajševalno okoliščino pri odmeri kazni.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vročitev odločbe o prekršku - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Po prejemu pritožbe zagovornice storilca, v kateri le ta zatrjuje, da storilec s tremi odločbami o prekršku (odločba z dne 12. 4. 2022 ter odločbi z dne 15. 9. 2022) ni bil seznanjen, ker mu jih delodajalec ni nikoli vročil, je sodišče prve stopnje pri pristojnih organih opravilo poizvedbe. Iz listin v spisu tako izhaja, da je bila trem navedenim odločbam o prekrških razveljavljena klavzula pravnomočnosti ter da ima storilec na dan 4. 10. 2023 v skupni evidenci kazenskih točk kot star voznik vpisanih 13 KT.
Ob ugotovljenem pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa ni, saj doseženih 13 KT v obdobju dveh let ne utemeljuje izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 253, 253/1, 286b, 286b/5. OZ člen 639, 639/3.
gradbena dela - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - grajanje napak opravljenega dela - pravica do znižanja plačila - odprava napak - stroški odprave napak - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - rušenje hiše - prekluzija dejstev in dokazov - trditvena in dokazna podlaga - dokaz z zaslišanjem prič - pripombe na izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - pomanjkljiva dokazna ocena - ustno zaslišanje izvedenca - dvostopenjsko odločanje - splošna načela
Primarni način izvedbe dokaza z izvedencem je njegovo ustno zaslišanje. Zato mora sodišče poleg pridobitve pisnega izvedenskega mnenja izvedenca praviloma tudi ustno zaslišati.
Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanji pravilnosti in pravočasnosti grajanja napak ter vprašanjem, ali sta toženca dala tožniku možnost, da napake odpravi.
Pravica do znižanja plačila kot eden od jamčevalnih zahtevkov pomeni znižanje plačila tako, da slednje ustreza vrednosti opravljenega posla z napakami; od skupne vrednosti del se torej odšteje cena oziroma vrednost tistih del, ki imajo napako.
Smisel določb o konkretizaciji stvarnih napak je v tem, da je podjetnik seznanjen z grajanimi napakami, tako da mu je jasno, kaj naročnika moti in kaj je treba popraviti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 79, 126, 126/2, 130.
plača - stroški v zvezi z delom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena sodba - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - narava terjatve - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane sodbe ne dosega potrebnega standarda obrazloženosti, je nerazumljiva ter tudi sama s seboj v nasprotju. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tožniku za mesec november 2020 prisodilo plačilo v višini 913,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za mesec december 2020 pa plačo v višini 861,17 EUR, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sodbe ni razvidno, kako je sodišče izračunalo prisojena zneska in kaj natančno je pri tem upoštevalo oziroma kaj ta zneska dejansko sploh zajemata.
Stroški v zvezi z delom (kot so stroški za prevoz na delo in stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, urejeni v 130. členu ZDR-1) niso sestavni del plače in se tudi po davčnih predpisih obravnavajo drugače kot plača. Terjatev iz teh dveh naslovov tako ni mogoče obravnavati kot enovito celoto, kot je to nepravilno storilo sodišče prve stopnje.
sklep o ustavitvi postopka - domneva umika tožbe - prepozno plačilo sodne takse - zakonski prekluziven rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - hospitalizacija - vezanost na pravnomočen sklep
Plačilo sodne takse po poteku roka ne more izničiti fikcije umika tožbe na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo štelo za umaknjeno in postopek ustavilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072716
OZ člen 147, 150, 964, 965. ZDR-1 člen 34, 35. ZPP člen 195.
nesreča pri delu - obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer - dejanski delodajalec - skupno delovišče - kršitev navodil - navadno sosporništvo
Po pravilni ugotovitvi sodišča je druga toženka pred nezgodo ustrezno obvestila tožnika, da sodelovanje pri nakladanju na prikolico tovornega vozila ne spada med njegove delovne obveznosti. Drugi toženki kot delodajalcu bi sicer lahko očitali neustrezen ali pomanjkljiv nadzor v primerih, če bi se ugotovilo, da se delavci ne držijo ustreznih napotkov delodajalca in te kršijo, kar pa v tem primeru ni bilo ugotovljeno.
Toženki sta navadni sospornici, zato dejanja ali opustitve ene ne koristijo in ne škodujejo drugi (195. člen ZPP), kar pomeni, da pri presoji zahtevka proti prvi toženki ni mogoče upoštevati kakršnihkoli zatrjevanih dejstev s strani druge toženke.
ZDen člen 72. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 345, 346, 359, 360. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. URS člen 14, 22, 23.
denacionalizacija - plačilo odškodnine - sodba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom - ponovno sojenje - znižanje odškodnine - naknadno odpadla pravna podlaga - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - začetek teka zamudnih obresti - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo - nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - datum vložitve tožbe
ZZUSUDJZ je urejal zadržanje teka le za materialne prekluzivne, ne pa tudi za zastaralne roke, kar je mogoče razbrati že iz besedila prvega odstavka 3. člena ("Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ..."), jasno pa je to zapisano tudi v obrazložitvi predloga zakona (EVA 2020-2030-0015 z dne 16. 3. 20204), kjer se izrecno omenja razlikovanje med prekluzivnimi in zastaralnimi roki ter predlagatelj zakona pojasnjuje, da se pravila o zadržanju zastaranja ne morejo uporabljati v primeru materialnih prekluzivnih rokov, zato je treba zadržanje prekluzivnih rokov urediti s predlaganim zakonom.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so obstajali pogoji za zadržanje zastaranja po 360. členu OZ, ki so trajali dlje (115 dni), kot pa je tožnica prekoračila petletni rok od začetka tega zastaralnega roka (74 dni). Tožnica se je izrecno sklicevala (tudi) na zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir, katerih obstoj je splošno znano dejstvo. Zato njena terjatev ni zastarana, zavrnitev zahtevka iz tega razloga pa je materialnopravno zmotna.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - premoženje, ki spada v zapuščino - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vknjižba lastninske pravice na občino - dejanski lastnik nepremičnine - nakup nepremičnine na javni dražbi - stanovanje - priposestvovanje - lastninjenje stanovanj - pravni naslov - dobrovernost - trajanje dobroverne posesti
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožeča stranka v celotnem postopku prepričljivo dokazala obstoj pravnega temelja, kupoprodajno pogodbo, iz katere sledi, da je pokojni kupil stanovanje na javni licitaciji 24. 11. 1966, kot edini ponudnik za izklicno ceno. Prvotožena stranka nikoli ni zatrjevala, da bi prodajalec zaradi neplačila kupnine od pogodbe odstopil, zato ni razloga za dvom v veljavnost sklenjene pogodbe. To pa zadostuje za pravilen materialopravni zaključek v 40. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je pokojnikova posest temeljila na pravnem naslovu, ki je bil usmerjen v pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju, na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe in se pridružuje stališču, da je na podlagi vsega navedenega pokojni A. A. utemeljeno verjel, da ima stanovanje s pripadajočima kletnima prostoroma upravičeno v posesti kot svoje. Čeprav v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, pa iz navedb drugotožene stranke sledi, da zgradba, v kateri se nahaja stanovanje pred letom 2002, niti ni bila etažirana, zato vpis stanovanja v zemljiško knjigo pred tem datumom ne bi bil mogoč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070633
KZ-1 člen 15a, 122, 122/2. ZKP člen 52.
predlog za pregon - mladoletni oškodovanec - predlagalni delikt - pregon po uradni dolžnosti - lahka telesna poškodba
Čeprav se obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, ki spada v 15. poglavje KZ-1 - kazniva dejanja zoper življenje in telo, preganja pa se na predlog, le-ta v primeru, da gre za mladoletnega oškodovanca, glede na določbo 15.a člena KZ-1, ni potreben.
Za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilna opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa zatrjevana napaka pri vročanju sodnih pisanj. Če vročitev sodnega pisanja ni bila pravilno opravljena, vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi stranka to kršitev lahko uveljavljala, pač pa mora uporabiti pravna sredstva, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve in s tem onemogočitve sodelovanja v postopku.
vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok - prepozen predlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora biti vložen tudi znotraj subjektivnega 15 dnevnega roka, to je od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok.
predmet pogodbene obveznosti - višina pogodbene obveznosti - zadostna trditvena podlaga - specifikacija opravljenih storitev - nevezanost sodišča na dokazni sklep - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je za višino vtoževane terjatve izostala jasna in konkretizirana trditvena podlaga, zato je ni mogoče preizkusiti in se tožena stranka o njej ni mogla določno izjaviti. Tožeča stranka je namreč ustrezno in jasno pojasnila, pod kakšnimi pogoji se je izvajal zakup oglasnega prostora in na kakšen način se je obračunavala višina mesečne obveznosti tožene stranke in so se izdajali mesečni zbirni računi, katerih osnovo je predstavljal seštevek vseh oglasnih računov tožene stranke, na katerih je v posameznem mesecu potekal zakup, skupna višina zakupa pa je izhajala iz poročil Facebook platforme. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zatrjevan način obračuna skladen s pogodbenimi določili.
V primeru, ko je tožeča stranka navedla in pojasnila pogodbena določila, ki so podlaga za mesečni zbirni račun, in generalne postavke obračuna, se ne pričakuje, da bo v tožbo ali kasnejše vloge vključila tudi celotno besedilo z vso specifikacijo iz poročil in računov Facebook platforme, na katerih temeljijo izdani mesečni računi. Potreben je ugovor tožene stranke, da se ugotavlja, kaj je sploh sporno v posameznem obračunu in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8, 8a. OZ člen 86. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZVPot člen 20, 22, 22/4, 23, 23/1, 23/1-3, 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - vezanost izpolnitve denarne obveznosti na tujo valuto - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - implementacija direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU
V vmesnem času, ki je pretekel med odločitvijo sodišča prve stopnje (17. 3. 2021) in druge stopnje, se je utrdila razlaga, da je nacionalni zakonodajalec določbe Direktive prenesel v ZVPot (ki se uporablja v tej zadevi) na način, da je zagotovil višjo raven varstva potrošnikov tako glede drugega odstavka 4. člena Direktive, ki ni bila prenesena in zato velja razlaga, da se presoja nepoštenosti pogodbenega pogoja lahko opravi tudi, če je ta zapisan v jasnem in razumljivem jeziku kot tudi tega, da so predpostavke iz 24. člena ZVPot določene alternativno. Sodišče pa je v citirani zadevi C-405/21 jasno povedalo, da je takšna nacionalna ureditev, ko je torej določeno, da sta lahko predpostavki dobre vere in znatnega neravnotežja, ki jih opredeljuje tako prvi odstavek 3. člena Direktive kot tudi razlaga Sodišča v številnih primerih, določeni alternativno, skladna z Direktivo. Sodbe Sodišča imajo praviloma učinek "erga omnes" in "ex tunc".
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo vsebino pojma pojasnilne dolžnosti s sklicevanjem na razlago Sodišča v zadevi Andriciuc. Nanjo se v svojih odločbah sklicuje tako VSRS kot Ustavno sodišče.
Sodišče druge stopnje je v istovrstni zadevi že sprejelo razlago, da ni mogoče zanikati, da obstaja določena stopnja povezanosti med obema predpostavkama, ki se odraža v tem, da so odločilna dejstva, ki se podrejajo predpostavki preglednosti (zahteva iz četrtega odstavka 22. člena ZVPot: "Pogodbeni pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasni in razumljivi."), pomembna tudi z vidika presoje načela vestnosti in poštenja oziroma dobre vere. Takšno razlago so sprejela že nacionalna sodišča in tudi Sodišče, ki opozarja ne tesno povezanost predpostavke preglednosti s predpostavko dobre vere.
ZSPJS člen 22e, 24, 24/1, 24/3. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
položajni dodatek - povečan obseg dela - policist - notranja organizacijska enota
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. skupina policistov, napotena v Republiko Severno Makedonijo, ne predstavlja notranje organizacijske enote glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov preambula 5. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3.
evropski nalog za izvršbo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - zavrnitev predloga - izvršljivost - nesporni zahtevek
Ker je bila sodba izdana v kontradiktornem postopku, v katerem so se vsi toženci upirali tožbenemu zahtevku, ne ustreza pogojem sodbe o nespornih zadevah v smislu 3. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
rok za predložitev listine - navajanje novih dejstev in dokazov - odškodnina za izgubljeno preživljanje - stroški preživljanja
Na naroku za glavno obravnavo 13. 9. 2022 je tožeča stranka zaprosila za dodatni rok za predložitev manjkajočih listin v prevodu, sodišče prve stopnje pa je na omenjenem naroku njen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da bi manjkajoče listine kljub temu, da sodišče o njenem predlogu (z dne 14. 2. 2022) za podaljšanje roka za 30 dni ni odločilo, lahko predložila, pa tega ni storila. Pritožbeno sodišče s tem soglaša in še dodaja, da tožeča stranka niti v roku 30 dni, za katerega je sama zaprosila z vlogo z dne 14. 2. 2022, manjkajočih listin ni predložila niti jih ni predložila do naslednjega naroka za glavno obravnavo, ki je bil izveden več kot pol leta kasneje (in sicer 13. 9. 2022), čeprav bi to glede na določbo tretjega odstavka 286 člena ZPP, ki dovoljuje navajanje novih dejstev in dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev ne bi zavlekla reševanja spora, lahko storila. To pomeni, da je tožeča stranka imela na voljo razumno dolgo obdobje za predložitev manjkajočih listin, te možnosti pa ni izkoristila, zato očitana kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ni podana.