DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072349
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171, 174. ZVZD-1 člen 5.
nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve - neustrezna delovna oprema - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - potni stroški - pobotni ugovor - delna sprememba izpodbijane sodbe
Dolžnost toženke kot delodajalke je bila tožniku zagotoviti sredstva za varno delo, med njimi tudi opremo za odstranitev prečke na vrhu prikolice tovornega vozila zaradi nalaganja tovora. Toženka ni dokazala, da bi tožniku zagotovila drugo opremo za odstranitev te prečke, kot lestev, ki po tožnikovih trditvah ni bila brezhibna. Ker toženka ni dokazala, da je tožniku zagotovila brezhibno lestev, se krivdne odgovornosti za škodo zaradi padca tožnika ni razbremenila.
Ob ugotovitvi, da tožnik ni imel druge možnosti za opravo dela (odstranitve prečke na prikolici) kot z lestvijo, ki mu jo je zagotovila toženka, da ni samovoljno uporabil te lestve ter ob dejstvu, da je moral naložiti tovor v tujini, in glede na zakonsko obveznost toženke kot delodajalke, da mu zagotovi varno opravo dela, tožniku zaradi neodklonitve dela ni mogoče pripisati 30-odstotnega prispevka k nastanku škode.
Tožnikova odločitev za (tudi možno) konzervativno zdravljenje ne prekinja vzročne zveze med opustitvijo toženke in nastankom psevdoartroze in njenimi posledicami.
Za priznanje odškodnine iz naslova sekundarnega strahu ni nujno, da je zdravljenje kompleksno, negotovo ali nepričakovano.
Ni izključeno, da se za prevoze na preglede oškodovancem prizna kilometrina, tožnik pa je izpovedal o tem, da se je vozil z osebnim vozilom, zato mu je pravilno priznana kilometrina, in ne strošek javnega prevoza, katerega višine in možnosti na teh relacijah toženka niti ni zatrjevala.
sklenitev notarskega zapisa - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ki je javna listina (3. člen ZN) in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica nasprotnega ni dokazala (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz spornega notarskega zapisa izhaja, da so se tožnica in njena starša (stranke) zglasili pri notarki B. B., pri čemer so bile njihove identitete ugotovljene iz njihovih osebnih izkaznic, da sta bili pri branju in podpisovanju prisotni zapisni priči C. C. in D. D., da so stranke v navzočnosti zapisnih prič dogovorile in sklenile sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, da je tožnica podpisala sporazum potem, ko jo je notarka opozorila na nepreklicnost dedne odpovedi, da so stranke odobrile in podpisale ta notarski zapis potem, ko jih je notarka opozorila na pravne posledice sklenjenega sporazuma v smislu določb ZN in jim v prisotnosti zapisnih prič prebrala ta notarski zapis, da je vsaka stranka prejela po en odpravek tega notarskega zapisa in da so na notarskem zapisu (po tem vrstnem redu) poleg njihovih imen tudi podpisi tožnice, staršev, zapisnih prič in notarke.
nasilje v družini - opredelitev nasilja v družini - psihično nasilje - kršitev odločbe o stikih - podaljšanje ukrepa
V izpodbijanem sklepu ugotovljena ravnanja ustrezajo pojmu psihičnega nasilja iz petega odstavka 3. člena ZPND in izkazujejo, da izrečeni ukrepi še niso zalegli ter je njihovo podaljšanje upravičeno.
Samovoljno podaljševanje stikov samo po sebi še ne more biti razlog za uporabo določb ZPND. Preprečuje se v skladu z določbami ZIZ o izvrševanju stikov, kot pravilno opozarja pritožba. Vendar pa tudi to, ob upoštevanju nasilne zgodovine nasprotnega udeleženca, predstavlja kamenček v mozaiku psihičnega nasilja, ki ga vrši nad predlagateljico.
Trajanje, obseg in vsebina ukrepov ustrezno upoštevajo zahtevo, da sodišče, ko odloča o izreku ukrepov, ne pretresa le vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč tudi, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg države v družinsko skupnost utemeljen. Ukrepi in njihovo trajanje so sorazmerni stopnji ogroženosti predlagateljice. Ta se z nasiljem nasprotnega udeleženca sooča že daljše časovne obdobje, saj so bili ukrepi zaradi njegovih kršitev že večkrat podaljšani.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14.
nagrada in stroški izvedenca - nemožnost preizkusa sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Kadar gre za dopolnilno mnenje zaradi manjkajočih odgovorov na zastavljena vprašanja, na katera bi moralo biti že odgovorjeno v prvotnem izvedenskem mnenju, dejanski stan iz drugega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v zvezi z 249. členom ZPP ni izpolnjen. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali je izpolnjen dejanski stan po tej določbi pravilnika, saj sodišče ni obrazložilo, ali gre v drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja le za pojasnila in odgovore na že izdelano izvedensko mnenje, ali pa gre za odgovore na nova vprašanja, na katere še ni bilo odgovorjeno. V tem primeru izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072086
URS člen 22. KZ-1 člen 49, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 105, 105/1, 105/2, 371, 371/1-11, 445. OZ člen 131, 131/1, 135, 164, 166, 168, 168/1, 169.
kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - mala tatvina - vrednost ukradene stvari - namen storilca - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - načelo popolne odškodnine - olajševalne in obteževalne okoliščine - pritožbena seja - javna seja
Ustavno sodišče je z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-103/14-27 z dne 6. 6. 2018 poudarilo, da lahko sodišče pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera in v luči vseh upoštevnih določb civilnega materialnega prava, vendar pa se pritožnica neutemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe iz razloga njene neobrazloženosti v tem delu. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki pa so v napadanem delu nepravilne. Ne gre za bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, napačni razlogi se namreč nanašajo zgolj na pravna vprašanja, ki jih popravi pritožbeno sodišče z navedbo pravilnih.
Vzrok za nastanek škode pri oškodovancu izvira iz obdolženčevega protipravnega ravnanja, posledično je zato podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
S tem, ko je iz izreka izpodbijane sodbe izostala odločitev o naložitvi plačila potrebnih izdatkov obdolženke ter potrebnih izdatkov in nagrade njenega zagovornika zasebni tožilki, je bila odločitev o stroških v predmetni kazenski zadevi napačna.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-7, 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1, 148, 148/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo nadurnega dela - ustni dogovor o plači - plačilo dnevnic - pobot
Toženec ni uspel dokazati posebnega dogovora o vključenosti plačila za nadurno delo v dnevno postavko plačila za delo (vzporedni dogovor o plačilu za delo), zato je tožniku dolžan plačati opravljene, a neplačane nadure.
S plačilom (domnevno previsokih) dnevnic toženec ni mogel delno izpolniti svoje obveznosti iz naslova nadurnega dela, prav tako plačanih dnevnic ni mogoče uveljavljati v pobot, saj ne gre za istovrstni terjatvi (od plače se plačujejo davki in prispevki, od dnevnic pa ne).
Toženec je uveljavljal pobotni ugovor, o njem je sodišče prve stopnje tudi odločilo, zato mu je utemeljeno naložilo plačilo sodne takse za pobotni ugovor po ZST-1.
V presoji obstoja odklonitvenega razloga za izločitev izvenobravnavanih sodnikov po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je namreč sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz ustreznega pravnega izhodišča, ko je preko subjektivnega testa (z vidika osebnega prepričanja obeh sodnikov) in objektivnega testa (z vidika okoliščin, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o nepristranskosti sodnika) presojalo nepristranskost izvenobravnavnih sodnikov, katerih izločitev je zagovornik zahteval.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi sprejeta odločitev ali procesno vodstvo postopka lahko predstavljala izločitveni razlog praviloma le v primeru hkratnega obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne odločitve oziroma postopanja sodnega senata prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo vnaprejšnje prepričanje izpostavljenih sodnikov o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njun pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave posameznega sodnika s predmetom postopka oziroma strankami postopka.
ugotavljanje invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti - ustrezno delo - gostota zavarovalne dobe - neprava obnova postopka - pridobljene pravice - poseg v pravnomočno priznano pravico - ohranitev pridobljenih pravic
Vsaka dodatna razbremenitev pri delu, ki jo delovni invalid potrebuje, pomeni, da delovni invalid ni več zmožen opravljati dela, ki ga je opravljal dotlej, zato gre za novo invalidnost. Razlogovanje tožnice, ali gre za novo invalidnost ali pa poslabšanje že ugotovljene invalidnosti, je v tej smeri pravno nerelevantno, saj bodisi v primeru poslabšanja invalidnosti znotraj že ugotovljene kategorije invalidnosti bodisi v primeru poslabšanja, ki pomeni novo kategorijo invalidnosti, gre za položaj, ki zahteva opredelitev novega ustreznega delovnega mesta.
Ugotovitve dokaznega postopka so pokazale, da je pri tožnici zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja nastopila sprememba v stanju invalidnosti, kar zahteva novo opredelitev ustreznega dela. Ker tožnica na dan nastanka spremembe v invalidnosti ni bila v obveznem zavarovanju, mora za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjevati tudi pogoj minimalne pokojninske dobe. Ravno slednje je razlog, da ob ugotovitvi, da upoštevajoč razvrstitveno odločbo tožnica ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ob tej ugotovitvi, so bili podani pogoji za nepravo obnovo postopka.
Določilo drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2 opredeljuje zakonski primer prenehanja ali spremembe pravice, do katerega pride zaradi nekrivdno nastale spremembe v stanju invalidnosti. Zaradi sprememb v stanju invalidnosti je možna pravna posledica prenehanje ali sprememba pravice. V okoliščinah konkretnega primera je tako neustrezno razlogovanje sodišča, da se sprememba v stanju invalidnosti nanaša na eventualno pridobitev novih pravic, ne pa izgubo starih.
Pritrditi je tožencu, da upoštevajoč določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP na podlagi novega spremenjenega dejanskega stanja (nova invalidnosti) ne gre za poseg v pravnomočno odločbo. Gre za novo dejansko stanje, ki ni bilo predmet pravnomočne odločbe. Ker gre za novo invalidnost, ne more tožnica prejemati dajatve iz naslova pravic, priznanih za predhodno invalidnost. Neutemeljeno priznane nove pravice pa so prenehale z dnem učinka razveljavitve odločbe.
ZSReg člen 33, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 37.
povečanje osnovnega kapitala - razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - začasna odredba - ovira za vpis
Predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala temelji na skupščinskem sklepu, ki ga je sprejel dne 20. 4. 2022 A. A. kot edini družbenik subjekta vpisa. Začasna odredba, ki po presoji sodišča prve stopnje predstavlja oviro za predlagani vpis, in ki je bila izdana 26. 7. 2022, torej več kot tri mesece po že sprejetem skupščinskem sklepu, že zaradi učinkovanja navedene sodne odločbe, ki ne more ustvarjati učinkov za nazaj, ne more imeti vpliva na že izvedena dejanja in že sprejete odločitve. Dejstvo je namreč, da je subjekt vpisa po edinem družbeniku o dokapitalizaciji že odločil. Zato kasneje izdana začasna odredba na že sprejeti skupščinski sklep ne more imeti relevantnega vpliva in ne more predstavljati ovire za predlagani vpis.
zavrženje tožbe kot nepopolne - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo
Tožbi, ki je vložena zoper upravni akt, ki se izpodbija, mora biti priložen upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Neuspešen mora ostati očitek, da s takšnim aktom sodišče razpolaga že iz spora, ki ga je tožnik vodil leta 2008.
Če so predmet zahtevka v posestni pravdi dejanja, ki bi po njihovi izvršitvi privedla do drugačnega dejanskega stanja, kakršno je bilo pred motenjem, ne gre več vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja v smislu restitucijskega zahtevka iz prvega odstavka 34. člena SPZ.
hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje s sklepom EPVD 512/2023 z dne 2. 8. 2022 ugodilo predlogu za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, da je preizkusna doba pričela teči 8. 9. 2022 in bi se iztekla 8. 5. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 24. 7. 2023, storil hujši prekršek.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - postopek proti mladoletnikom - varnostni ukrep odvzema predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - nevarnost, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tedaj mladoletni A. A. uporabil mobilni telefon kot predmet, ki je bil namenjen prenosu in pregledu spornih datotek in v povezavi s spominsko kartico gotovo omogočil izvršitev očitanega kaznivega dejanja.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da spisovni podatki nedvomno izkazujejo obstoj nevarnosti, da bo mladoletnik telefon uporabil za ponovno izvršitev kaznivega dejanja. To oceno potrjuje daljše časovno obdobje, v katerem je deloval, večje število spornega gradiva in dejstvo, da je kaznivo dejanje storil z različnima izvršitvenima oblikama. Očitno je mladoletnik vešč pridobivanja spornega gradiva, saj je uporabljal posebno aplikacijo, s pomočjo katere je naložil in posredoval večjemu številu uporabnikov gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok.
Mladoletnik je s prenosom spornih posnetkov in fotografij na svojo elektronsko napravo ter posredovanjem drugim uporabnikom vsaj posredno vzpodbudil spolno zlorabo otrok z namenom snemanja in fotografiranja ter njene nadaljnje distribucije. Če ne bi bilo odjemalcev tovrstnih fotografij in videoposnetkov, do spolnih zlorab otrok z namenom prikaza na spletu ne bi prihajalo. Vse navedeno utemeljuje nujnost in sorazmernost izrečenega varnostnega ukrepa iz prvega odstavka 73. člena KZ-1 ter njegov preventivni namen.
Dolžnik ima prav, da iz sodnega registra izhaja, da je društvo, ki opravlja nepridobitno dejavnost. Dolžnik ni gospodarski subjekt, za katere v skladu s 482. členom ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih in za katera sodijo okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP.
duševne motnje - psihična bolezen - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - postopek po ZDZdr - nepredvidljivo ravnanje duševno prizadetih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravila - nujno zdravljenje - izvedensko mnenje - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov
Za odločitev je odločilno stanje ob odločanju, ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je izpolnjen pogoj, da oseba huje ogroža svoje zdravje. V trenutnem stanju duševne motnje druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev in je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom edina možna oblika zdravljenja.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - pojem nasilja v družini - posredna grožnja - vsebina SMS sporočil - podaljšanje ukrepa - sorazmernost ukrepa - pogoji za izdajo ukrepa - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov
Ključna ugotovitev, na katerem temelji odločitev o podaljšanju ukrepov, ni (morebitna) želja nasprotnega udeleženca, da bi vzpostavil stik s predlagateljico. Ključno je, da ni prenehal iskati poti za sporočila predlagateljici, ki ji preprečujejo, da bi po prenehanju zveze z nasprotnim udeležencem pridobila občutek varnosti, bistveno zmanjšanem zaradi preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca. S tem, ko je ovrednotilo okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa ter ravnanje nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja in predlagateljice kot žrtve med izvrševanjem ukrepov, in na tej podlagi ocenilo, ali je dosedanje obdobje zadostovalo za zaščito predlagateljice, je pravilno uporabilo tretji odstavek 19. člena ZPND.
povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje nasilja v družini - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - modifikacija tožbenega zahtevka - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - okoliščine konkretnega primera - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
V sodni praksi je zavzeto in potrjeno stališče, da lahko sodišče v izjemnih primerih, kadar se oblike škode iz 179. člena OZ vzajemno pogojujejo in prepletajo tako, da jih ni mogoče ločevati, prisodi enotna odškodnina za vse posledice posega v oškodovančevo celovitost. To velja predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja. Ob enotni odškodnini se le v izjemoma - v posebnih primerih - prizna še ločena odškodnina za ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če se pojavljajo v posebej izraziti obliki in s tem prerastejo v samostojno obliko škode. Pristop k enotni škodi se je uveljavil zlasti pri obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Praviloma je edini mogoč in skladen z generalno klavzulo 35. člena Ustave RS. Ta ponazarja najbolj tipične primere osebnostnih pravic: nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter varstvo zasebnosti. Hkrati zagotavlja tudi nedotakljivost "osebnostnih pravic". Tudi OZ sledi Ustavi. V prvem odstavku 179. člena, na primer, daje zaščito "osebnostni pravici", čeprav posebej poudarja še kršitev nekaterih posameznih osebnostnih pravic.
Posegi v osebnostne pravice, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja nasilja v družini, so že v zakonski normi medsebojno tako prepleteni in pogojeni, da jih ni mogoče ločeno obravnavati. Odškodninskega tožbenega zahtevka zato ni treba specificirati za poseg v vsako od varovanih osebnostnih pravic. Zadošča zahtevek za enotno odškodnino za duševne bolečine, za vse obravnavanega posege v posamezne osebnostne pravice oškodovanca. Vsi posegi skupaj praviloma oškodovancu povzročijo kompleksne posledice v obliki duševnega trpljenja, lahko tudi v obliki težav s telesnim zdravjem. Zato škode ni mogoče obravnavati po posameznih postavkah in za poseg v vsako osebnostno pravico posebej, pač pa tako, kot se je škoda dejansko manifestirala - enotno in hkrati ter temu ustrezno postaviti tudi zahtevek za enotno odškodnino.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da če se pritožba nanaša na sklep o stroških postopka, ki ga je nasprotna udeleženka prejela 21. 3. 2022, je pritožba prepozna. Če pa se pritožba nanaša na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, pa je pritožnici pojasniti, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena (razen v primeru, če bi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločitev, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre).