hramba zapisov vseh objavljenih programskih vsebin - zahteva za izročitev kopije zapisov - zainteresirana oseba - pravica do popravka ali odgovora - rok za zahtevo za objavo popravka ali obvestila - prekluzivni rok - subjektivni rok - začetek teka roka - objektivni rok - odločba Ustavnega sodišča - pravni interes za tožbo - procesna predpostavka - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja - zavrženje tožbe
Rok za zahtevo za objavo popravka obvestila oziroma odgovora ne more začeti teči, dokler se zainteresirana oseba ne seznani z vsemi informacijami, ki so odločilne glede vprašanja, ali bo pravno varstvo zahtevala ali ne, tudi na način, da ji medij izroči kopijo zapisa. Navedeno stališče nedvomno velja za subjektivni rok za uveljavljanje navedene pravice.
Bistveno je, da pravni interes za tožbo obstoji v času sprejemanja odločitve o utemeljenosti zahtevka za nudenje pravne zaščite.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - objava - pisanja stranki in upravitelja - vročanje - seznanitev z vsebino sodnih pisanj - odkup terjatev - izvršilni naslov - nadhipoteka - vpis v zemljiško knjigo - zavarovanje plačila kupnine - zastavna pravica na terjatvi - nastanek zastavne pravice - obvestilo, da je terjatev zastavljena - zastavna pravica na zarubljenih stvareh - rubež terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev, da je ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhopoteko in premičninah, v register neposestnih zastavnih pravic, prenehala ali da ne obstaja - dva postopka o isti terjatvi - skupno obravnavanje zahtevkov
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja.
prevara – smiselna uporaba pravil o bistveni zmoti – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v prometu – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost
Pravna teorija zavzema stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote (in da je torej zmota nujen pogoj, da do prevare sploh lahko pride), da pa zaradi nepoštenega ravnanja ene od pogodbenih strank v primeru prevare ni potrebno, da je zmota bistvena, niti da je opravičljiva. Ti predpostavki sta določeni kot dodatni predpostavki izpodbojnosti pogodbe, sklenjene v zmoti, zaradi uravnoteženega upoštevanja interesov strank, ki sta v takšnih primerih obe pošteni.
Zaključki sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem so strožji. Skrbnost, potrebna pri prevari, ni enaka skrbnosti, ki ji mora stranka zadostiti v primeru sklicevanja na bistveno zmoto. Smiselna uporaba drugega odstavka 46. člena OZ tako v primeru prevare ni mogoča.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – bodoča škoda – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – metoda valorizacije
Oškodovanki za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pripada pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če te škode ni. Gre za škodo, ki bo nastajala v bodoče, zato jo sodišče lahko prisodi na podlagi določila 182. člena OZ.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
ZZZDR člen 64, 64/2, 78, 78/2. ZPP člen 410, 410/1, 421, 421/4.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo – mnenje otroka – izvedensko mnenje
Potrebno je upoštevati, da ima 15-letni otrok svojo voljo, ki je starša in sodne oblasti ne morejo prezreti. Odrasli moramo otrokom prisluhniti in njihove želje in potrebe vzeti resno. Kadar jih pozovemo, naj izrazijo svoje mnenje, in ocenimo, da so dovolj zreli in sposobni razumeti njegov pomen in posledice, moramo to mnenje tudi upoštevati, sicer pa pojasniti otroku, zakaj ga nismo upoštevali.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075688
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – višina nadomestila – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru, kadar gre za nepremičnine, ki so lahko predmet oddajanja, je lahko eden od načinov ugotavljanja upravičenčeve koristi najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine.
POGODBENO PRAVO – GOZDOVI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064935
OZ člen 619. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov člen 1.
pogodba o poseku lesa – podjemna pogodba – profesionalna skrbnost – pobotni ugovor
Tožnik je dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa. Do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo.
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ustavitev postopka osebnega stečaja – predlog za umik predloga za začetek stečajnega postopka
Potem, ko je stečajni postopek pravnomočno začet, le-tega ni mogoče ustaviti dokler ni dosežen namen, to je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. Podlaga za nadaljnje vodenje stečajnega postopka zoper dolžnico bi lahko odpadla samo pod predpostavko, da bi prenehale vse obveznosti stečajne dolžnice do njenih upnikov.
prometna nesreča – prometna nezgoda – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – degenerativne spremembe – poškodba leve rame – udarec v hrbet – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – pogodbeno razmerje – direktna tožba
Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse se kot vzrok škode lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. V njegovo sfero v obravnavanem primeru spadajo tudi ugotovljene degenerativne spremembe v predelu rame. Sodišče je z izvedencem medicinske stroke, ki je v celoti potrdilo tožnikovo izpovedbo, ugotovilo, da zaradi njih pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih neugodnih posledic.
Priznanih 5,00 EUR za uro tuje pomoči.
Določilo 943. člena OZ se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ. Tožeča stranka od zavarovalnice neposredno uveljavlja odškodnino, ker tožena stranka kot zavarovateljica odgovornosti odgovarja za svojega zavarovanca, ki je imel pri njej sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Za primer, da je odgovornost sporna in višina škode ni ugotovljena, ZOZP zamude ne določa. To pomeni, da je treba za take primere uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je to 299. člen OZ. Če zavarovalnica ne izplača nespornega zneska odškodnine ali ko oškodovanec v pravdi uspe dokazati, da ima večjo škodo, sodišče odloča o zamudi skladno z 299. členom OZ.
ZZZDR člen 12. ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvenzakonska skupnost – objektivni pogoji za nastanek izvenzakonske skupnosti – skupno življenje – skupno bivanje – notornost razmerja – začasna odredba – verjetnost terjatve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Res je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilno stanje ob vložitvi predloga, a pri odločanju sodišče uporabi vse gradivo v spisu, ki ga ima v trenutku odločanja. Sodišče je zato utemeljeno upoštevalo vse navedbe pravdnih strank in njune dokazne predloge, vključno s tistimi, ki sta jih navajali oziroma podali na naroku v postopku začasne odredbe, na katerem je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pridobilo od tožnice dodatna pojasnila. Pritožbeni očitek, da je sodišče pri tem kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je upoštevalo navedbe tožencev v odgovoru na tožbo, tako ni utemeljen.
Skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju je pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Skupno bivanje pa ni pogoj za nastajanje skupnega življenja le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
določitev preživnine – potrebe otroka starega 2 leti – dolžnost preživljanja – oficialno načelo – nizki dohodki starša
Starši so dolžni poskrbeti za preživljanje svojih otrok in njihovim potrebam dati prednost.
Splošnih načel o pravdnih stroških v zakonskih pravdah in pravdah iz razmerij med starši in otroki ni mogoče uporabiti, ker v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravila o zbiranju procesnega gradiva. Oficialno načelo pa narekuje tudi odločanje prek in brez zahtevka.
USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075192
URS člen 25. ZPP člen 11. ZST-1 člen 13, 34, 34/5, 34a.
pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - vlaganje pravnih sredstev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
Toženi stranki je treba pojasniti, da ponavljajoče se vlaganje pravnih sredstev (brez konkretne vsebine) zoper iste odločbe kaže na izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja postopka. Takšno ravnanje utegne ustrezati dejanskemu stanu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika – predlog za spremembo imetnika hipoteke – vpis na podlagi listine – načelo dispozitivnosti
V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena, to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlog mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064868
ZPP člen 14. OZ člen 344, 369, 369/1.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – poslovna goljufija – zastaranje stranske terjatve – obresti – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju
V opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije toženca v izreku kazenske sodbe je določena tudi višina premoženjske škode, ki je tožeči stranki nastala, zato je bilo sodišče prve stopnje tudi pri ugotavljanju višine škode, ki jo je toženec povzročil tožeči stranki, vezano kazensko sodbo.
Tožeča stranka je utemeljevala temelj in višino tožbenega zahtevka na podlagi kazenske sodbe.
Tudi v primeru, ko ne potrebuje posebnega gradbenega dovoljenja za zatrjevana dela na hiši, bi morala toženka pred pričetkom prenove pridobiti soglasje tožnikov, ne pa prestaviti kontejnerje na parcelo, ki je v lasti tretje osebe.
ugotovitev posebnega premoženja – ugotovitev obsega in deleža na skupnem premoženju – tožba – nasprotna tožba – izvenzakonska skupnost – pogoji za obstoj izvenzakonske skupnosti – ekonomska skupnost – nakup stanovanja iz prihrankov – posebno premoženje
Da gre za izvenzakonsko skupnost (ki je izenačena s skupnostjo v zakonski zvezi), mora takšna skupnost poleg zadovoljevanja čustvenih, moralnih in gospodarskih potreb izpolnjevati tudi nekatere za okolico dobro vidne pogoje, med katere spada skupno bivanje in skupno gospodinjstvo, obstajati mora ekonomska skupnost, kar mora trajati relativno daljši čas.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.