znižanje preživnine – spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – polnoletni otrok – pritožbena novota – načelo dispozitivnosti – pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti
Ker je toženka polnoletna, se ne uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki veljajo za spore iz razmerij med starši in otroki, zato tudi sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobivati dokazov po uradni dolžnosti.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - objava - pisanja stranki in upravitelja - vročanje - seznanitev z vsebino sodnih pisanj - odkup terjatev - izvršilni naslov - nadhipoteka - vpis v zemljiško knjigo - zavarovanje plačila kupnine - zastavna pravica na terjatvi - nastanek zastavne pravice - obvestilo, da je terjatev zastavljena - zastavna pravica na zarubljenih stvareh - rubež terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev, da je ločitvena pravica na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhopoteko in premičninah, v register neposestnih zastavnih pravic, prenehala ali da ne obstaja - dva postopka o isti terjatvi - skupno obravnavanje zahtevkov
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napoti na vložitev ustrezne tožbe le upnika ali le upravitelja.
določitev preživnine – potrebe otroka starega 2 leti – dolžnost preživljanja – oficialno načelo – nizki dohodki starša
Starši so dolžni poskrbeti za preživljanje svojih otrok in njihovim potrebam dati prednost.
Splošnih načel o pravdnih stroških v zakonskih pravdah in pravdah iz razmerij med starši in otroki ni mogoče uporabiti, ker v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravila o zbiranju procesnega gradiva. Oficialno načelo pa narekuje tudi odločanje prek in brez zahtevka.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080656
ZPP člen 8, 154, 154/3, 243. OZ člen 2, 239, 239/1, 240, 619, 625, 625/3, 626, 626/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - izdelava projektne dokumentacije - pomanjkljivosti izdelka - rezultat - opustitev pojasnilne obveznosti - stvarna napaka - razbremenitev odgovornosti za škodo - standard profesionalne skrbnosti - tipična vedenja določene stroke ali poklica - izvedenec - dolžnost izplačati plačilo - izvršitev in izročitev dela po delih - obrestni zahtevek - pravdni stroški - uspeh v postopku - načelo proste dokazne ocene
Dogovor (pogodba) ni edini relevantni kriterij za presojo, ali je podjemnik naročilo izpolnil pravilno. Kadar pogodbenika ne uredita vseh značilnosti posla s pogodbo, mora podjemnik posel opraviti tako, da ima ta običajne lastnosti. Merilo za presojo pravilnosti podjemnikovega ravnanja pa so v vsakem primeru tudi pravila stroke. Nerelevantno je zato pritožbeno sklicevanje na dogovorjene obveznosti oziroma s strani tožene stranke naročene projektne rešitve. Bistveno je, ali bi tožeča stranka morala toženo stranko opozoriti, da je naročilo projektne dokumentacije brez zaklonišč pomanjkljivo.
Škoda zaradi opustitve pojasnilne obveznosti se kaže v opravljenem poslu, ki nima ustreznih lastnosti oziroma značilnosti; posel je torej obremenjen s stvarnimi napakami. Podjemnikova izpolnitev s stvarno napako predstavlja kršitev pogodbene obveznosti.
Projektant je dolžan investitorja opozoriti na pomanjkljivosti njegovega naročila, ki so posledica neupoštevanja podatkov iz lokacijske informacije.
Eden izmed pogojev za odmero stroškov po tretjem odstavku 154. člena je, da stranka ne uspe s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Ta pogoj ni izpolnjen, saj tožeča stranka ni uspela s približno 30 % svojega zahtevka.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082077
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/2. SPZ člen 103. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje – določitev deleža – delitev skupnega premoženja – domneva o enakih deležih zakoncev – izpodbijanje domneve – nasprotna tožba – ugovor – ugovor nadpolovičnega deleža – ugovor izključne lastninske pravice – pridobitev skupnega premoženja – posebno premoženje – vložek v skupno premoženje – pravica do izjave – pravna korist – zavrženje tožbe
Pravda zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) ni pogojena s predhodno uvedbo nepravdnega postopka zaradi delitve skupnega premoženja.
Sodna praksa ni enotna o tem, ali za izpodbijanje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, zadošča ugovor ali pa je treba vložiti nasprotno tožbo. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-771/11 izhaja, da v primeru, ko je na spornih nepremičninah (ki so skupno premoženje) v zemljiški knjigi vknjižena tožena stranka kot edina lastnica, za izpodbijanje prej omenjene zakonske domneve zadošča ugovor nadpolovičnega deleža. Zato mora sodišče ugovor tožene stranke o nadpolovičnem deležu upoštevati kot ugovor samostojne nasprotne pravice ter se do njega opredeliti. Če tega ne stori krši ustavno pravico stranke do izjave.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.
odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave – izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave – zavrnitev zahtevka
Sodišče v pravdnem postopku odloča po stanju stvari ob koncu glavne obravnave. Ker je bila vtoževana obveznost tožencev izpolnjena pred koncem glavne obravnave, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, t. j. zavrnitev tožničinega zahtevka, pravilna v dejanskem in pravnem pogledu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083226
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
AO-plus zavarovanje - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za posel - nagrada za postopek
Pravdnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi hudega zvina levega gležnja in dvojnega zloma levega gležnja v večjim premikom, ustreza znesek 10.500,00 EUR (10,5 povprečnih neto plač v RS).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ustavitev postopka osebnega stečaja – predlog za umik predloga za začetek stečajnega postopka
Potem, ko je stečajni postopek pravnomočno začet, le-tega ni mogoče ustaviti dokler ni dosežen namen, to je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. Podlaga za nadaljnje vodenje stečajnega postopka zoper dolžnico bi lahko odpadla samo pod predpostavko, da bi prenehale vse obveznosti stečajne dolžnice do njenih upnikov.
Za postopek sprejema sodnega depozita 169. člen ZNP določa, da se predmeti in denar sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču. Razpravljanje o vprašanju povezanosti strank s sodiščem, o vprašanju kraja izpolnitve in vrste izpolnitve (prinosnina) zato ni potrebno.
neupravičena pridobitev - obstoj temelja - dogovor med strankama
V primeru obstoja dogovora in s tem obstoja pravnoposlovne podlage za dolg tožnice do toženca bi odpadla presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve oziroma 191. člena OZ, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče. Zato je treba najprej ugotoviti (ne)obstoj zatrjevanega dogovora.
POGODBENO PRAVO – GOZDOVI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064935
OZ člen 619. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov člen 1.
pogodba o poseku lesa – podjemna pogodba – profesionalna skrbnost – pobotni ugovor
Tožnik je dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa. Do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
pisna oporoka – zaščitena kmetija – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine nepomembne za zaščiteno kmetijo – izvedenec kmetijske stroke – poizvedbe
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo zemljišče nujnemu dediču na podlagi njegove vloge, je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo, ne glede na dolgotrajnost postopka. Te okoliščine bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke.
kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – razdor pogodbe po samem zakonu – poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja stanovanj in izvajanja del na nepremičnini – ravnanje v skladu s pooblastilom – onemogočanje uporabe nepremičnine – ravnanje tretjega
Toženka je prodajala stanovanja kupcem v soglasju s pravnim prednikom tožnika oziroma skladno z njegovim pooblastilom, danim še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, zato ni ravnala protipravno.
ZZZDR člen 64, 64/2, 78, 78/2. ZPP člen 410, 410/1, 421, 421/4.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo – mnenje otroka – izvedensko mnenje
Potrebno je upoštevati, da ima 15-letni otrok svojo voljo, ki je starša in sodne oblasti ne morejo prezreti. Odrasli moramo otrokom prisluhniti in njihove želje in potrebe vzeti resno. Kadar jih pozovemo, naj izrazijo svoje mnenje, in ocenimo, da so dovolj zreli in sposobni razumeti njegov pomen in posledice, moramo to mnenje tudi upoštevati, sicer pa pojasniti otroku, zakaj ga nismo upoštevali.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.
Čeprav imajo pri zbiranju dejanskega gradiva odločilno vlogo stranke, pa to, katera dejstva bodo navedle, ni odvisno izključno od njihove pobude, ampak ima pri tem pomembno vlogo tudi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva.
Odvetnik krši pogodbeno obveznost v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka.