predlog za izvršbo - označba izvršilnega naslova - nepopolna vloga
Če izvršilni naslov v sklepu (oziroma v predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa) ni dovolj določno opredeljen, dolžnik ne more vsebinsko izkoristiti svoje pravice do ugovora tako, da se konkretno izjavi o terjatvi in brani svoje pravice oziroma uveljavlja razloge za ugovor kot jih opredeljuje 55. člen ZIZ. Prav tako se dolžnik o terjatvi ni mogel vsebinsko izjaviti v ugovornem postopku, saj odgovor na ugovor dolžniku ni bil vročen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UZANCE
VSL0080652
OZ člen 251, 251/5, 312, 312/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2, 55, 117. ZOdvT tarifna številka 3100, 3468.
spor majhne vrednosti - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - ugovor pobota - pobotna izjava - odmera stroškov pravdnega postopka - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Nasprotovanje ugovoru pobota s splošnim navajanjem, da do pobota ni prišlo, ni mogoče šteti za zanikanje konkretizirano opredeljene pobotne izjave, zato je sodišče prve stopnje te trditve tožene stranke pravilno štelo za priznane.
Sodišče prve stopnje je pri odmerjanju pravdnih stroškov spregledalo pravilo o vštevanju odvetniške nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
spor majhne vrednosti – takojšnja izdaja sodbe s polno obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave – načelo kontradiktornosti – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložena zavrnitev – preslišani ugovori tožene stranke
Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov tožene stranke ni izvedlo, razloga za to pa tudi ni obrazložilo, kar pomeni, da tožena stranka z vsebinskimi razlogi zavrnitve dokaznih predlog ni bila seznanjena. S tem je bila toženi stranki odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – pavšalni ugovori – dokazovanje – dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev – razlogi za zavrnitev dokaznega predloga – neprerekana dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi izrecno zatrjevala, da je dogovor o odlogu zapadlosti vtoževanih terjatev obstajal, v takšnem primeru pa uporaba drugega odstavka 214. člena ZPP ni dopustna (v kolikor prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog, dejstev ni mogoče šteti za priznana).
zastopanje dediča v zapuščinskem postopku – obračun odvetniške storitve – vrednost predmeta – vrednost dednega deleža – dedni dogovor
Že iz določbe 1. odstavka 25. člena ZST-1 jasno sledi, da vrednost predmeta sledi vrednosti dednega deleža. Napačna je primerjava z dednim dogovorom (pogodbenim urejanjem zapuščine); tudi v primeru dednega dogovora, na podlagi katerega dedič ne bi prejel ničesar, je vrednost predmeta vezana na dedni delež takega dediča (ne glede na to, kaj dedič po dogovoru dobi; tudi če nič ne dobi, je dedič in, denimo odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja).
plačilo najemnine – sklep o odpustu obveznosti – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti – nedovoljene pritožbene novote
Trditev o stečajnem postopku v letu 2011 in izdanem sklepu o odpustu obveznosti, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj so neutemeljene tudi pritožničine trditve, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega gre v konkretnem postopku za izterjavo obveznosti, ki niso nastale do začetka postopka osebnega stečaja toženke in ki bi bile vsebovane v sklepu o odpustu obveznosti. Odpust obveznosti namreč učinkuje le za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014622
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 179/2, 174, 174/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 4/1, 12, 27, 37. ZVZD člen 5, 9, 9/2, 23. ZDR člen 33. ZPIZ-1 člen 94, 94/1.
nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - tiskarski stroj - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvo toženi stranki (delodajalcu) pri čiščenju valjev tiskarskega stroja. Ko je dvignil pokrov stroja in z desno roko segel do valjev, da bi jih očistil, so mu delujoči valji ujeli desno roko do zapestja, v posledici česar je utrpel telesno poškodbo. Tiskarski stroj v velikosti 12 metrov dolžine in 2 metra višine je med obratovanjem in vzdrževanjem oz. čiščenjem nevarna stvar, delo na njem pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo za nastanek škode. Zato je podana objektivna odgovornost prvo tožene stranke za vtoževano škodo. Tiskarski stroj, čeprav je bil ustrezno vzdrževan in je imel veljavno potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme, v trenutku škodnega dogodka ni bil brezhiben in tožniku ni zagotavljal ustrezne varnosti, saj je deloval, čeprav bi se valji stroja ob dvigu varnostnega pokrova morali ustaviti. Prvo tožena stranka je s tem kršila prvi odstavek 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, ki določa, da mora delodajalec delavcem zagotavljati brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja. Poleg tega bi morala prvo tožena stranka delavce, četudi so bili za delo ustrezno teoretično in praktično usposobljeni, v okviru dolžne skrbnosti nadzirati in jih v primeru ugotovljenega nepravilnega ravnanja na to opozoriti. Ker tega ni storila, je kršila 5. in 23. člen ZVZD ter 12. člen Pravilnika. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke za nastalo nezgodo. Tožnik je s tem, ko je posegel v notranjost tiskarskega stroja, ne da bi se prepričal, da je ta ustavljen, soprispeval k nastanku nezgode v višini 40 %.
oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – obseg veljavnosti oprostitve – prvostopenjski postopek – pritožbeni postopek
Sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.
podjemna pogodba – upravičenost podjemnika do plačila – končanje posla
Ker je podjemnik do plačila za opravljen posel po podjemni pogodbi upravičen le, če doseže končni rezultat, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, ker je preuranjen.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3. ZDR-1 člen 4, 130, 131, 161.
zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Glede na to, da tretje tožena stranka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnične tožbene navedbe, da se je tožnica s prvo toženo stranko, ki je direktorica tretje tožene stranke, dogovorila o opravljanju dela v trafiki, in da je od 2. 1. 2014 dalje dejansko opravljala delo prodajalke v času od 7.00 do 15.00 ure med ponedeljkom in petkom, v organiziranem delovnem procesu, za plačilo, osebno in nepretrgano ter po navodilih in pod nadzorom prvo tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da so obstajali elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1 in je bila tožnica od 2. 1. 2014 v delovnem razmerju pri tretje toženi stranki za nedoločen čas.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožničinim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve, v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnica upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj devet let delovne dobe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je najprej zavzelo stališče, da predstavlja izjava, ki jo je tožnik podal 1. 4. 2014, pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa je ugotovilo, da se je tožnik strinjal z odpovedjo, ki mu jo je podala tožena stranka. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko sporazumno prekinjeno oz. da je šlo za sporazum glede datuma prenehanja. Ker so razlogi o odločilnem dejstvu, tj. o načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med seboj v nasprotju, je podana absolutna bistvena kršitev z 14. točke
drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta se tožnica in tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici za poln delovni čas in vnaprej določene delovne rezultate mesečna bruto plača v znesku 5.495,63 EUR. Ker je iz plačilnih list tožnice razvidno, da tožena stranka pri izračunu neto pripadajočega zneska plače ni upoštevala dogovorjene bruto osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, temveč nižje zneske, tožnici za vtoževano obdobje pripada razlika v plači med obračunano ter izplačano plačo in plačo, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožničinim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve, in to le pri novem delodajalcu - toženi stranki (ne pa tudi pri samostojnem podjetniku), v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnica upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj devet let delovne dobe.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožnikovim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj 14 let delovne dobe.
Za podpis ne zadošča, da je na koncu pritožbe navedena tožena stranka (torej družba A. d. o. o.) in njen direktor, temveč bi moral zakoniti zastopnik pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
ZUstS člen 23, 23/1, 23/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZPIZ-2 člen 8, 8-7, 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 14. 2. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 31. 12. 2013. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
zastopanje več strank – znižanje nagrade – nagrada za narok – umik tožbe
Ker so toženci navadni sosporniki, se je zanje postopek končal z umikom tožbe na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da se nagrada po tarifni številki 3102 zniža za količnik 0,5.